Na vrh

Mobing - trpinčenje na delovnem mestu

Datum objave: 
20.03.2018
 
Spreminjajoče se delovne razmere, tekmovalnost med sodelavci, strah pred izgubo službe, delovna preobremenjenost, nezadovoljstvo z delovnimi razmerami in plačami, nesposobnost vodij… vse to so razlogi, ki lahko vodijo do trpinčenja na delovnem mestu. Zato se v marsikaterem podjetju slabšajo psihosocialne delovne razmere in večajo bolniške odsotnosti zaradi psihičnih preobremenitev.
 
Zakon o delovnih razmerjih definira trpinčenje kot »vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.« Takšno ravnanje je torej prepovedano v skladu s 7. členom zakona, v katerem je sicer prepovedano tudi spolno in drugo nadlegovanje na delovnem mestu. 
 
Delodajalec je dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora sprejeti tudi ustrezne ukrepe za zaščito delavcev, o katerih mora delavce pisno obvestiti.
 
 

 
Primarno ima delavec z zahtevo za varstvo pravic pravico pisno zahtevati, da delodajalec trpinčenje na delovnem mestu odpravi v 8 dneh, ne glede na to, kdo na delovnem mestu izvaja trpinčenje. Če delodajalec ne izpolni svoje obveznosti, se lahko delavec odloči za sodno varstvo pred delovnim sodiščem.
Predstavlja pa trpinčenje na delovnem mestu tudi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Več o tem si lahko gledalci preberejo na naši spletni strani.
Važno pa je tudi, da delavec, poleg tega da poskrbi za svoje pravice preko navedenih pravnih institutov, poskrbi tudi za svoje psihofizično zdravje.