Na vrh

Pravilna prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku

Datum objave: 
05.09.2017
 
Nad veliko znanimi gradbenimi podjetji je zaradi finančne krize bil speljan stečajni postopek. V praksi pa je žalostna realnost ta, da so številni gradbenici še vedno vpisani kot lastniki stanovanj v zemljiški knjigi; stanovanj, ki so jih zgradili in jih tudi uspešno prodali. Takšen primer je danes v primeru ponovnega stečajnega postopka podjetja SGP Stavbar - Visoke gradnje.
 
Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitvene pravice so točno določene z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V konkretnem primeru bi lahko prišla v poštev izločitvena pravica lastnika, ki je zunajknjižno pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, torej s priposestvovanjem ali na drug izviren način.
»V prvi vrsti je potrebno razumevanje ali sploh imamo izločitveno pravico ali gre morda za primer vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe ali za primer, ko je ena izmed pogodbenih strank v celoti izpolnila svojo pogodbeno obveznost.«
Lastninska pravica na nepremičnini je pridobljena zunajknjižno s priposestvovanjem ali na drug izviren način (torej sodno ali z zakonom, npr. po pravilih o skupnem premoženju zakoncev); gre za primere ko vpis v zemljiško knjigo ni pogoj za pridobitev lastninske pravice, za razliko od izvedene oblike pridobitve lastninske pravice – pogodbeno, s prodajo. Kupci, ki so tako v dobri veri (lastniško, misleč da so lastniki) izvajali posest na nepremičnini več kot deset let, so nepremičnino tudi priposestvovali in lahko že na tej podlagi prijavijo izločitveno pravico.
 

 
Glede na konkretni primer je potrebno tudi presoditi ali je katera pogodbena stranka v celoti izpolnila svoje pogodbene obveznosti, kjer je predvsem mišljeno ali je kupec v celoti poravnal kupnino. V kolikor je in zemljiškoknjižno dovolilo s strani prodajalca še ni bilo izstavljeno pred začetkom stečajnega postopka, je kupec takega stanovanja v najslabšem položaju, saj se z začetkom stečajnega postopka nedenarne terjatve pretvorijo v denarne. To pomeni da bo kupec kot upnik poplačan sorazmerno glede na velikost stečajne mase, stanovanje pa se bo v stečajnem postopku prodalo. Če je pa bil podpis prodajalca na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred dnevom začetka stečajnega postopka, pa vpis, in s tem sprememba lastništva, v zemljiško knjigo bo mogoč.
 
V kolikor pa kupnina še ni bila v celoti poravnana, in tudi prodajalec svoje obveznosti ni ali ni v celoti izpolnil, pa gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, kjer mora stečajni dolžnik svoje obveznosti do upnika izpolniti.
»Stečajnemu upravitelju, ki zastopa stečajnega dolžnika, je v interesu, da pridobi preostali znesek kupnine, da se tako poveča stečajna masa in s tem izboljšajo pogoji za poplačilo upnikov.«
Na podlagi tako izstavljenega zemljiškoknjižnega dovolila po začetku stečajnega postopka, lahko pride do vpisa v zemljiško knjigo.