Na vrh

Skrajšan odpovedni rok

Datum objave: 
09.10.2018
 
Dolžina odpovednega roka je sestavina pogodbe o zaposlitvi. Delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno (pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba) določenem odpovednem roku, pri določitvi katerega sta pogodbeni stranki morali upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, določenega z Zakonom o delovnih razmerjih.
 
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je odpovedni rok do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni, od enega leta zaposlitve pri delodajalcu pa 30 dni. To je v primerih, če delavec ni v obdobju poskusnega dela. S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je sicer lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot 60 dni.
 
Obstaja možnost skrajšati ta odpovedni rok, da se lahko prej začne opravljati delo na morebitnem novem delovnem mestu. Namen odpovednega roka je sicer v tem da lahko delodajalec izvede ustrezne postopke za nadaljevanje dela odhajajočega delavca. Ne glede na določen odpovedni rok, se pa lahko delavec z delodajalcem dogovori o krajšem odpovednem roku, vendar lahko delodajalec pogojuje sklenitev takšnega dogovora s plačilom ustreznega denarnega povračila namesto dela ali celotnega odpovednega roka.
 

 
Znesek denarnega povračila zakonsko ni določen, gre za dogovor med delavcem in delodajalcem. Zakon sicer izrecno ne določa kdo je dolžan izplačati denarno povračilo, možnost izplačila le dovoljuje. Vendar iz prakse izhaja, da denarno izplačilo izplača stranka, v katere interesu je, da do krajšega odpovednega roka pride; torej stranka, ki ga predlaga.
 
Seveda pa je pomembna tudi obličnost, sporazum o skrajšanju odpovednega roka mora biti namreč sklenjen v pisni obliki.