Franc Bogovič

Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) in Evropske ljudske stranke (ELS)

www.bogovic.eu

Mandati in članstvo

Št. mandatov: 2

  • Prvi mandat 2014-2019
  • Drugi mandat 2019-2024

Član odbora/delegacije:

  • REGI – odbor za regionalni razvoj
  • D-RS – Delegacija pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija

Namestnik odbora/delegacije:

  • AGRI Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
  • D-CN Delegacija za odnose z Ljudsko republiko Kitajsko
  • DACP Delegacija pri skupni parlamentarni skupščini AKP-EU
    Mandati in članstvo

    Št. mandatov: 2

    • Prvi mandat 2014-2019
    • Drugi mandat 2019-2024

    Član odbora/delegacije:

    • REGI – odbor za regionalni razvoj
    • D-RS – Delegacija pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija

    Namestnik odbora/delegacije:

    • AGRI Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
    • D-CN Delegacija za odnose z Ljudsko republiko Kitajsko
    • DACP Delegacija pri skupni parlamentarni skupščini AKP-EU
    Predzadnje plenarno zasedanje Evropskega parlamenta

    Marec 2024

    Prejšnji teden smo na marčevskem – predzadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v tem mandatu, obravnavali mnogo pomembnih tem, med drugim embargo na uvoz kmetijskih izdelkov iz Ukrajine in Rusije v EU, ki ne dosegajo visokih standardov pridelave, kot jo imamo v EU, ter direktivo o industrijskih emisijah, pri kateri sem glasoval proti temu, da bi bili vanjo vključeni kmetijski obrati.

    Pred parlamentom so evropski kmetje zopet opozarjali na njihov težaven položaj, pa tudi slovenski kmetje ta teden napovedujejo proteste pred slovensko vlado.

    Upoštevajoč, da je minuli petek Evropska komisija končno prisluhnila pozivom, ki jih kmetje izražajo na protestih po vsej EU, in nekaterim nam poslancem, ki jo že vse od sprejetja Zelenega dogovora EU pozivamo k zdravi kmečki pameti, upam, da bo kmetom v Sloveniji čimprej prisluhnila tudi naša vlada in razumela, da se lahko ukrepe sprejema le v dialogu s kmeti.

    Med »plenarko« EP v Strasbourgu smo slovenski evropski poslanci sprejeli tudi predstavnike slovenske Civilne zaščite, ki je najboljša v Evropi. Slovenci smo ponosni nanjo in po njej se zgleduje vsa EU.

    Naša Civilna zaščita je odigrala izjemno vlogo tudi pri reševanju in sanaciji po lanskih katastrofalnih poplavah v Sloveniji. Na omizju Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji v Ljubnem ob Savinji sem sodeloval na pogovoru o solidarnosti EU po teh poplavah. Prizadeta območja še vedno potrebujejo veliko nacionalne in EU pomoči, in potrudil se bom, da še povečamo Solidarnostni sklad EU za pomoč lokalnim skupnostim ob hudih naravnih nesrečah.  

    Franc

    Nič o kmetu, brez kmeta!

    Februar 2024

    Novembra lani smo z zavrnitvijo predloga Uredbe o trajnostni rabi pesticidov (SUR) v Evropskem parlamentu dosegli zmago zdrave kmečke pameti v hramu evropske demokracije in dali veliko zaušnico Evropski komisiji z zavrnitvijo tega ideološkega predloga uredbe, ki je stiskala v kot slovenske in evropske kmete ter ogrožala prehransko varnost v EU! Veseli me, da je naše sporočilo razumela in sprejela tudi Evropska komisija na čelu s predsednico von der Leyen, zato je njena napoved umika uredbe o trajnostni rabi pesticidov razumna, pravilna in edina možna.

    Sam sem se v imenu skupine Evropske ljudske stranke – v okviru Odbora EP za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) pogajal o besedilu uredbe SUR in vložil veliko truda za izboljšanje prvotnega izredno škodljivega predloga oz. naporov za zavrnitev predloga uredbe v celoti.

    Zato me izjemno veseli, da je, čeprav pozno, in šele ko so evropski kmetje preplavili evropska mesta, prevladal zdrav razum tudi v Evropski komisiji. Upam, da ta ne bo več prihajala pred kmete z nerealnimi, nestrokovnimi in škodljivimi zeleno-ideološkimi ukrepi, ki bodo ogrožali evropsko kmetijsko in prehransko varnost. Predvsem pa, da bo razumela, da kmetijska politika ostaja ena temeljnih evropskih politik, prehranska varnost naše celine pa poleg energetske in vojaške ena izmed treh ključnih varnosti Evropske unije.

    Ukrepe za kmetijstvo, tako na evropski kot slovenski vladni ravni, je treba sprejemati le in izključno v dialogu s kmeti.

    Nič o kmetu, brez kmeta!

    Franc

    Evropa je v večini kriz znala stopiti skupaj in se odzvati solidarno, odločno in pogumno

    Januar 2024

    Mandat Evropskega parlamenta v letih 2019–2024 je v vseh pogledih izjemen zaradi kriz, s katerimi smo se soočili: pandemijo Covid-19, vojno v Ukrajini, energetsko, prehransko in migrantsko krizo, naravnimi nesrečami in konfliktno krizo na Bližnjem vzhodu – v Izraelu in Gazi. Evropa je v večini teh kriz znala stopiti skupaj in se odzvati solidarno, odločno in pogumno.

    Vesel sem, da sem skupaj s kolegi iz EPP v parlamentu uspel vnesti več zdravega razuma pri odločanju o neracionalnih predlogih Evropske komisije, podprtih z okoljsko-zeleno ideologijo, ki bi dušili kmetijstvo, gospodarstvo ter s tem siromašili državljane. Tako smo uspeli zavrniti škodljivo Uredbo o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), ki bi ogrozila prehransko varnost v Evropi.

    Parlament je konec leta na mojo pobudo z 2/3 večino podprl tudi pomen jedrske energije ob sprejemu mojega Poročila o malih modularnih reaktorjih. Ta odločitev je zgodovinska za Evropo, da bo v prihodnje lahko tudi z jedrsko energijo kot enim izmed brezogljičnih virov energije ne le omogočila lažji zeleni prehod, temveč predvsem odločneje krepila svojo energetsko neodvisnost, ljudem in gospodarstvu pa zagotavljala zanesljivejšo in cenovno dostopnejšo električno energijo. Je tudi sporočilo slovenskim odločevalcem, da se moramo čimprej odločiti glede gradnje JEK2, saj je sedaj jasno, da ima jedrska energija prihodnost v Evropi in omogoča razogljičenje družbe kot celote ter konkurenčno ceno elektrike.

    Zaupam, da bo leto 2024 prineslo v politiko več racionalnosti, upoštevanja stroke, zdrave kmečke pameti in da ohranimo kakovost življenja na naših tleh ter tradicijo.

    Franc

    Poročevalec EP o malih modularnih reaktorjih

    December 2023

    Novembra sem se udeležil Svetovne jedrske razstave v Parizu in pogovarjal s ključnimi akterji v industriji. Predstavniki največjih podjetij s področja jedrske energije, od Framatome in Orano, do CEA in EDF, so mi omogočili natančen vpogled v pridobivanje urana, ravnanje z jedrskim gorivom, predstavili številne najnovejše inovativne sektorske rešitve, izpostavili nujo po vlaganju v sektor, izobraževanju ter ne-zanemarljiv vpliv pri zagotavljanju energetske varnosti. Kot poročevalca EP o malih modularnih reaktorjih (SMR) so me najbolj navdušile ravno inovativne ideje in vloga industrije pri razvoju SMR. Srečal sem se tudi s francosko ministrico za energijo Agnès Pannier Runacher, ki je poudarila pomen obnovljive in jedrske energije za energetsko suverenost EU. Seznanil sem se s češkimi idejami za krepitev jedrske energije v njihovi energetski mešanici ter z veseljem obiskal slovenska podjetja NUMIP, SIPRO, Q-Techna in DITO Lighting. Obisk razstavnega prostora Naarea, kjer so predstavljali inovativen prototip naprednega modularnega reaktorja, me je navdušil. Obisk razstavišča je dodatno poglobil moje razumevanje jedrske energije in potrdil pravilnost mojih pogledov o njeni pomembnosti.

    Udeležil sem se tudi dvodnevnega delovnega potovanja s politično skupino EPP v Santiago de Compostela v Španiji, mesto, v središču katerega je svetišče svetega Jakoba. Sodelovanje na 25. medkulturnem pogovoru z verskimi ustanovami je na meni pustilo velik vtis. Razpravljali smo o tem, kako pomemben je v času številnih kriz, vonj in konfliktov kulturen spoštljiv medverski dialog in dialog v družbi nasploh. Ko se prekine dialog, se pojavijo nestrpnost, ekstremizem in na koncu nasilje.

    Franc

    Kakšna bo kohezijska politika po letu 2027?

    November 2023

    Z evropsko poslanko Sunčano Glavak (Hrvaška) sem konec oktobra so-gostil prvo kohezijsko misijo naše poslanske skupine EPP Group na terenu, prvi dan na Hrvaškem, drugi v Sloveniji, saj se v EU začenja razprava, kakšna bo kohezijska politika po letu 2027. Z nama so bili še poslanci: predsednik EPP skupine za spremljanje kohezije Andrej Novakov (Bolgarija), RomanaTomc (Slovenija), Karlo Ressler in Tomislav Sokol (Hrvaška) ter Leopold Lopez Gil (Španija).

    S kolegi poslanci sem na obisku Slovenije v Podčetrtku sodeloval na omizju z novinarsko konferenco na temo: »Pomen financiranja EU za razvoj lokalnih skupnosti in izzivi prihodnje kohezijske politike EU«. Poudarili smo izjemen pomen sredstev EU za razvoj kraja na različnih področjih. Zatem smo si ogledali izvedene EU projekte v Podčetrtku, ki je ena najbolj obiskanih turističnih točk v državi.

    Misijo smo nadaljevali v Lenartu, kjer smo prisostvovali odprtju nove centralne čistilne naprave, katere naložbo sta skupaj sofinancirali EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Odprtje te čistilne naprave je dober kazalnik, kako pomembna je kohezijska politika za lokalni prostor v naši državi.

    Evropska sredstva so namenjena ciljnim investicijam, ki bi se jih občina sama težko lotila. Z njimi lahko usmerjamo razvoj občin in s tem prepotrebnim investicijam damo svoje mesto. V Sloveniji nam je v zadnjih letih veliko okoljskih zadev že uspelo urediti, zavedati pa se moramo, da je sredstev za takšne investicije vedno manj tudi v kohezijski politiki, zato je prav, da se s tem izzivom soočimo.

    Franc

    Aktualni problemi in izzivi na področju kmetijstva

    Oktober 2023

    V Evropskem parlamentu sem pred dnevi organiziral srečanje delegacije slovenskih kmetijskih deležnikov – Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zveze kmetic Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM), Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem zboru RS in SLS – s preostalimi poslanskimi kolegi iz Slovenije. Pogovor je tekel o aktualnih problemih in izzivih na področju kmetijstva.

    Vesel sem, da smo lahko evropski poslanci iz prve roke slišali o težavah in stiskah, s katerimi se slovenski kmetje soočajo ter dodatno poizvedeli, kako lahko evropski poslanci tudi v prihodnje aktivno pripomoremo k izboljšanju stanja in razvoju kmetijstva ter podeželja.

    Ključni poudarek srečanja je bil, da je našim kmetom nujno treba zagotoviti normalne pogoje za delo, ki jim bodo omogočali dostojno življenje, ter zagotavljati konkurenčnost kmetijske proizvodnje nasproti državam izven EU, kjer so standardi pridelave hrane bistveno nižji, pogoji pridelave pa ugodnejši.

    Tema kmetijstva je bila v ospredju tudi prejšnji teden na študijskih dnevih naše Poslanske skupine EPP Group v Splitu, kjer je na panelu o izzivih mladih kmetov na moje povabilo aktivno sodelovala tudi predsednica ZSPM Anja Kastelic.

    Kmete v Sloveniji in EU razburja tudi aktualen predlog Uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, do katere sem tudi sam zelo kritičen, saj predlagatelje te uredbe v nasprotju z znanostjo in stroko žal vodi zgolj ideologija, zato si te dni v Evropskem parlamentu aktivno prizadevam, da to uredbo preprečimo ali vsaj drastično omilimo.

    Franc

    Narava je še vselej močnejša od nas

    September 2023

    Nedavne katastrofalne poplave, ki so prizadele Slovenijo, so nas vse pretresle. Ko so se reke in hudourniki umaknili v svoje struge, smo bili v marsikaterih krajih priča pravemu opustošenju – popolnoma zalite kleti, stanovanjski in poslovni prostori, uničene hiše, ceste in druga vitalna infrastruktura… Sam sem bil dvakrat na terenu v Zgornjesavinjski dolini, tudi kot dolgoletni član lokalnega gasilskega društva PGD Veliki Kamen, kjer smo skupaj z drugimi gasilci, civilno zaščito, prostovoljci, policisti ter vojaki pomagali pri odpravljanju posledic poplav, črpanju vode iz objektov, čiščenju mulja in drugih naplavin.

    Usposobljeni reševalci, gasilci, policisti, vojaki ter prostovoljci so igrali ključno vlogo pri evakuaciji ljudi v najbolj ogroženih območjih, kakor tudi pri odpravljanju posledic,  za kar jim gre velika zahvala. Slovenija je ponovno dokazala, da ima vrhunsko organizirano in usposobljeno civilno zaščito.

    Zdaj bo nujna hitra ocena škode in hitro ukrepanje z obnovo infrastrukture: cest, mostov in komunikacijskih poti, kar je ključno za normalno delovanje družbe.

    Slovenijo poplave niso presenetile prvič, so pa bile tokrat ene izmed najbolj uničujočih. Dale so nam vedeti, da kakorkoli se trudimo, je narava še vselej močnejša od nas.

    V luči dejstva, da imamo v Sloveniji zelo raznolik teren in pestre vremenske pogoje, moramo tako kot v preteklosti tudi v prihodnje računati, da se nam bodo takšne poplave pojavljale. Zato je nujno treba s strokovnjaki ponovno oceniti vsa pričakovana in potencialna poplavna območja v Sloveniji ter v prihodnje izvajati bolj odločne protipoplavne ukrepe z gradnjo ustrezne protipoplavne zaščite.

    Franc

    Vlada mora imeti dialog s kmeti

    Junij 2023

    Po javni razgrnitvi Uredbe o upravljanju območij Nature na Igu so se prizadeti kmetje z Ljubljanskega barja obrnili name in vprašali, če so trditve visokih predstavnikov Ministrstva RS za naravne vire in prostor, izrečene na javni razgrnitvi, resnične. Gre za trditve ministrstva, da je Evropska komisija (EK) od slovenske vlade zahtevala, da se 200 hektarjev obdelovalnih površin na Ljubljanskem barju spremeni v steljnike, z obrazložitvijo, da ta območja spadajo v okvir Natura 2000.

    Posledično sem na evropskega komisarja za okolje, oceane in ribištvo Virginijusa Sinkevičiusa naslovil vprašanje glede problematike upravljanja območij Natura 2000. Prejšnji teden sem prejel odgovor komisarja, iz katerega izhaja, da so predstavniki ministrstva lagali, saj je v odgovoru jasno zapisano, da s strani EK ni bilo zahteve za spremembo njivskih površin v steljnike in da je obnova travnikov sicer obveza države, vendar se morajo predstavniki države odločiti, kje in kako bodo to realizirali, kot tudi, da bo upravljanje Natura območja učinkovito le, ko bo podprto s strani vseh deležnikov pri odločanju in upravljanju območja. Torej tudi predvsem s strani kmetov kot ključnih deležnikov.

    Pomemben nauk zgodbe: Vlada mora imeti dialog s kmeti, ne pa vsiljevati ukaze države in se izgovarjati na zahteve EU. Treba je prekiniti vzvišen pristop okoljevarstvene stroke, ki ne sodeluje s kmeti, saj so prav slednji ključni v procesu.

    Franc

    Brez kmetov ni hrane

    Maj 2023

    Dragi mladi,

    tik pred prvomajskimi prazniki smo bili priča že drugemu množičnemu protestu slovenskih kmetov. Opozorili so na vedno večje obremenitve in omejitve za kmete ter zahtevali spodbudno okolje za kmetovanje.

    Sam zelo podpiram protest kmetov zaradi:

    • EU politike, ki prek Evropskega zelenega dogovora, ki je bil sprejet l. 2019 v povsem drugih okoliščinah (pred pandemijo covid, vojno v Ukrajini in energetsko krizo), prek izvedbenih uredb in strategij (Od vil do vilic …), nalaga evropskim kmetom vedno večje obremenitve ter omejitve, tudi z vidika področja Nature. Proti taki politiki se vseskozi borim v Evropskem parlamentu in pozivam k razumu. 
    • Neprimerne domače kmetijske politike, ki npr. na primeru Nature dodaja še dodatne omejitve na zaščitenih območjih (primer Barja), širše od tega, kar nam predpiše oz. od nas zahteva EU.
    • Napovedanih novih davčnih primežev za kmete.
    • Povsem nesprejemljivih drugih zakonodajnih predlogov vladne koalicije, kot je npr. predlog Zakona o zaščiti živali, ki uvaja t. i. tečajniške inšpektorje, ki bi okoljskim aktivistom iz nevladnih organizacij dali pooblastila inšpektorjev, da bi lahko vstopali v hleve kmetov.
    • Obtoževanja kmetov v javnem diskurzu, da so edini krivec za vse okoljske težave.  

    Vse skupaj ustvarja tako zelo negativno ozračje okoli kmetov in kmetovanja, da so se tudi mladi kmetje ustrašili za svoj obstoj. Opozarjam, da brez kmetov ni hrane, zato jih je treba spodbujati, da ohranjajo kmetovanje, saj bomo le tako sposobni povečati lastno preskrbo s hrano, ne pa je zmanjšati. 

    Franc

    106 amandmajev

    April 2023

    Vložil sem 106 amandmajev k predlogu uredbe o trajnostni rabi pesticidov, ki ga imamo na predlog Evropske komisije sedaj na mizi Evropskega parlamenta. Kot pogajalec Politične skupine EPP za omenjeno uredbo v odboru AGRI izpostavljam, da v EPP v celoti nasprotujemo predlogu, zato sem se pridružil tudi so-podpisu predloga za zavrnitev uredbe v celoti. Vendar, ker žal ni realno pričakovati, da bi tovrsten predlog na glasovanju odbora ENVI prejel zadostno večino, sem pripravil vrsto predlogov sprememb, s katerimi želim v čim večji meri omiliti besedilo predloga te uredbe.

    Gre za odziv na okoljski lobi, ki je v osnovni načrt Skupne kmetijske politike dodal več radikalnih okoljevarstvenih določil, ki bodo hudo prizadele evropsko kmetijstvo. Svoje dodajajo še nekatere vlade. Nizozemska denimo s svojim zakonom o omejevanju ogljičnega odtisa, ki bo prizadel predvsem živinorejo, ki je glavna kmetijska panoga v državi.

    Zelena agenda – Evropski zeleni dogovor – je zelo enostranska, saj zasleduje samo okoljske vidike. Na ekonomske ali socialne se preprosto požvižga. Dobro bi bilo pogledati, kdo stoji za vsemi temi okoljevarstvenimi lobisti in aktivisti, ki jih je Bruselj poln in ki jih dnevno srečujemo na hodnikih Evropskega parlamenta.

    Tudi slovenska industrija se sooča s težkimi okoliščinami. Obiskal sem podjetje Talum v Kidričevem, ki je zaradi previsokih cen energije moral zapreti primarno proizvodnjo aluminija.

    Spoštovani mladi,

    voščim vam mirne in blagoslovljene velikonočne praznike. Naj bodo priložnost za zbliževanje in povezovanje.

    Franc

    Evropski zeleni dogovor

    Marec 2023

    EU Zeleni dogovor je tema, ki se ji celostno posvečam to obdobje. V odboroma (AGRI) in (ITRE) imamo na mizi mnogo zakonodajnih predlogov, ki bodo zelo vplivali na naša življenja in na prav vsakega izmed nas, vse od elektrifikacije mobilnosti – električnih avtomobilov, do prehranske varnosti.

    Sam sem do teh rešitev zelo zadržan in jim nasprotujem v predlagani obliki. Namreč, Zeleni dogovor, ki vsebuje visokoleteče cilje za zmanjšanje vplivov na podnebne spremembe, je bil sprejet l. 2019, torej mnogo pred krizami, ki so sledile kasneje – pred covid krizo, vojno v Ukrajini in posledično energetsko krizo, ki ji grozi še prehranska.

    Danes so razmere na evropskih tleh povsem drugačne kot pred 4 leti, zato je treba cilje Zelenega dogovora skrbno pretehtati in jih revidirati. Ocenjujem, da le-ta ni realen, ne po visokih vsebinskih ciljih, ne po časovnici. Evropa si ne sme “streljati v koleno” in ogroziti industrije, se praktično de-instrualizirati in nenormalno povečati stroškov za EU državljane ter industrijo (predrage energetske obnove stavb, dragi električni avtomobili – za katere sploh nimamo osnovnih proizvodnih materialov za baterije na EU tleh in za katere bi povečali kritično odvisnost od tretjega sveta, poleg tega za vso elektrifikacijo mobilnosti ne bomo zmogli zagotavljati dovolj nizkoogljične proizvodnje elektrike, z uredbo SUR in drastičnim zmanjšanjem uporabe fitofarmacevstkih sredstev pa bi ogrozili še EU prehransko varnost…).

    Zato pozivam Evropsko komisijo k premisleku in modrim odločitvam, ki bodo pretehtane na osnovi realnih študij ter novih geostrateških in gospodarskih razmerah.  

    Franc

    S polno paro v februar

    Februar 2023

    Januar je v Bruslju minil hitro in že sem s polno paro pričel z delom v februarju.

    V skladu z mojimi prizadevanji, da v Evropskem parlamentu najdemo kompromis glede revizije evropske zakonodaje o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS), sem skupaj z nekaterimi poslanskimi kolegi gostil okroglo mizo v okviru Evropskega foruma za hrano. Razprava je bila zanimiva in koristna. Za prihodnost EU se mi zdi ključno, da se znamo za isto mizo usesti ljudje z različnimi pogledi.

    Visoko na prednostno listo nalog sem si zadal tudi seznanjanje slovenskih strokovnjakov, odločevalcev in javnosti z delom v Evropskem parlamentu. Prihodnji teden zato skupaj s predsednikom Državnega sveta RS organiziram posvet o trajnostni rabi FFS in stališčih Slovenije. Udeleženci se bodo seznanili s predlogi EU, sam pa bom lažje umestil interese Slovenije v skupno evropsko politiko.

    Koncept pametnih vasi je eden tistih, ki bo za evropsko podeželje v prihodnosti ključen, saj bo povečeval kakovost življenja na podeželju in ohranjal njegovo poseljenost. Te dni sem bil na delovnem obisku v Linzu, kjer sem obiskal tamkajšnje obstoječe primere dobrih praks in nabiral nove ideje za izboljšanje tega koncepta.

    Kljub zanimivemu in pestremu dogajanju v Bruslju se vsak vikend rad vrnem domov – kjer je bil še posebej srčen minuli vikend, ko sem skupaj z družino praznoval svoj rojstni dan. Tako ob delu v parlamentu kot  pogledu na moje najbližje se vedno spomnim starega slovenskega pregovora, ki pravi, da žanješ to, kar seješ.

    Franc

    Izzivi, ki so pred nami v tem letu, so veliki

    Januar 2023

    Dragi mladi,

    ker je to moj prvi dnevnik v novem letu, naj vam v 2023 najprej zaželim vse dobro, zvrhan koš zdravja in preproste sreče.

    Izzivi, ki so pred nami v tem letu, so veliki. Žal nesrečni vojni v Ukrajini še ni videti konca, prinaša pa  več negativnih posledic za Evropo in Slovenijo. Soočamo se z energetsko krizo, visoko inflacijo, paziti moramo tudi, da preprečimo morebitno posledično prehransko krizo, saj visoke cene energentov zelo obremenjujejo tudi kmetijsko in ostalo proizvodnjo. Zato moramo letos v teh spremenjenih okoliščinah pridelavo hrane postaviti na prvo mesto, pred morda preveč ambiciozne zeleno-podnebne cilje, ki smo si jih v Evropi zastavili v drugačnih razmerah, še pred pojavom vojne in ki bi sicer zaradi nepremišljenih potez lahko neobhodno zelo zmanjšali količino pridelane hrane v Evropi.  

    Upam, da se vojna na evropskih tleh čimprej konča in evropski narodi zaživimo naprej v miru, sodelovanju, medsebojnem razumevanju ter spoštovanju. Da ostanemo solidarni drug do drugega ter poskrbimo za vse osnove, ki so pogoj, da živimo v miru, ustvarjalno in pridno od dela lastnih rok.

    V Evropskem parlamentu sem po praznikih že zavihal rokave; v petek, 13. januarja, se ob 11. uri udeležujem dogodka v Hiši EU v Ljubljani: Mladi za mlade o zelenem prehodu in podnebni pravičnosti, na katerega vas tudi sam prisrčno vabim, prav tako pa sem v polnih pripravah na izvedbo posveta v Državnem svetu RS na temo trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev, ki bo 17. februarja. 

    Franc

    Eden najljubših dogodkov z mladimi v Evropskem parlamentu

    December 2022

    Eden meni najljubših dogodkov z mladimi v Evropskem parlamentu se vsako leto odvija v začetku decembra, ko poteka letni Evropski kongres mladih kmetov, v organizaciji naše Politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP Group). Letošnjega je zaznamovala tema: Vloga mladih kmetov pri prehranski varnosti. Na predlog Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) sem na tekmovanje kongresa, na katerem je sodelovalo več kot 300 udeležencev iz vse Evrope, med katerimi so bili mladi kmetje, oblikovalci politik in kmetijski deležniki, za EU nagrado mladih inovativnih kmetov nominiral mlado Martino Veršnik iz ekološke družinske kmetije OLEA D’ISTRIA, ki se nahaja na pobočjih obalnega gričevja nad Izolo.

    Martina je na dogodku, ki izpostavlja in nagrajuje mlade kmete za trajnostne in inovativne ideje ter prakse, ki premagujejo izzive, s katerimi se sooča kmetijski sektor, odlično predstavila svojo kmetijo, ekološko pridelavo oljk, češenj in fig ter njihove odlične visoko kakovostne pridelke in izdelke ter s tem Slovenijo.  

    Martini čestitam za odlično predstavitev, ZSPM pa se zahvaljujem za odlično profesionalno sodelovanje, preko katerega smo v preteklih letih na kongres že nominirali inovativne mlade kmete in druge, kot so: Matic Vizjak, ki se primarno ukvarja s pridelavo in predelavo čilija, Toni Kukenberger, ki prideluje ekološke mlečne izdelke, Igor Paldauf z Ekološke kmetije Paldauf, ki ekološko pridelane in predelane izdelke trži pod blagovno znamko BeEko, ter Gregor Slavec iz Knežaka, ki je lani kot prvi Slovenec prejel Evropsko nagrado za mlade kmete – za najboljši projekt za izboljšanje podeželskih območij. 

    Franc

    Povsod je lepo, a doma je res najlepše

    November 2022

    Konec oktobra me je službena pot ponesla na konferenco o Pametnih vaseh in razvoju podeželja na Češko, v občino in vas Lednice, ki leži v Južnomoravski regiji Češke republike. Ta ima okoli 2.100 prebivalcev, kulturna krajina Lednice–Valtice pa je Unescova svetovna dediščina.

    Češka slovi po številnih lepih in zelo dobro ohranjenih gradovih. Konferenca je potekala na čudovitem Gradu Lednice, ki se nahaja na ravnini tik ob avstrijski meji in je od Dunaja oddaljen manj kot 100 km. Do konca 2. svetovne vojne je bil v lasti Liechtensteinske kraljeve družine in že tedaj zaradi lepe arhitekture veljal za presežek svojega časa. Poleg posebnosti, da ima celo minaret, ima grad tudi simetrično in natančno urejene vrtove ter rastlinjak z mnogimi eksotičnimi rastlinami.

    Po povratku z lepe Češke v prelepo Slovenijo – povsod je lepo, a doma je res najlepše – smo zakorakali v podaljšan praznični konec tedna, kar je bila odlična priložnost, da svoj čas posvetim vsem mojim najdražjim. Najbolj sem bil radosten ob druženju z najmlajšimi, mojimi vnuki. S soprogo Bojano sva jih na praznični dan naše materinščine – Dan reformacije, peljala na ogled protestantskega mesta Krško, kjer stoji skulptura treh protestantov: Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča in Primoža Trubarja, in na enega izmed najpomembnejših grajenih spomenikov srednjeveške kulture na Slovenskem – Grad Rajhenburg, ki stoji v Brestanici. Obiskali smo tudi Deželo pravljic in domišljije v Olimju, ki še posebej oživi v dneh pred nočjo čarovnic. Le-teh se moji vnuki sicer niso prestrašili.

    Franc

    Prvo oktobrsko plenarno zasedanje

    Oktober 2022

    Prvo oktobrsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta – prvo zato, ker sta vsako leto v oktobru dve zasedanji, medtem ko v preostalih mesecih v Strasbourg potujemo le enkrat, je postreglo s številnimi razpravami in pomembnimi odločitvami, ki bodo imele velik vpliv na življenja državljanov EU. Osrednja razprava je bila ponovno vojna v Ukrajini, predvsem pa “referendumi” na okupiranih ozemljih, ki jih je organizirala okupatorka Rusija. V razpravi je bil izpostavljen poziv Rusiji k prenehanju agresije, kot podpora Ukrajini v boju za osamosvojitev njihovega ozemlja.

    S to vojno je povezana tudi energetska vojna, ki zelo vpliva na življenje v Evropi in glede katere smo sprejeli resolucijo, ki poziva k cenovni kapici na cene plina ter ukrepanju proti špekulacijam na energetskih trgih. Posledice vojne v Ukrajini imajo tudi negativen vpliv na zagotavljanje prehranske varnosti v EU in širše. Zato smo opravili še razpravo o nujni potrebi po EU strategiji za gnojila in Evropsko komisijo pozvali k ukrepanju za zagotavljanje cenovno dostopnih gnojil za evropske kmete. Brez gnojil namreč ni prehranske varnosti!

    V Sloveniji sem obiskal Strokovno izobraževalni center Brežice, kjer so podelili priznanja projekta #EPAS – Šole ambasadorke Evropskega parlamenta. Dijakom sem predstavil pomembnost projekta EU za našo prihodnost in poudaril pomen aktivnega državljanstva; mladi morajo svojo prihodnost vzeti v svoje roke, da o njej ne odločajo drugi.

    Ob vikendih pa sem se veliko »rekreiral« v mojem nasadu jablan, saj je ta letni čas tisti, ko je v njem veliko dela z obiranjem.

    Franc

    Stanje v Uniji

    September 2022

    Na zasedanju Evropskega parlamenta ta teden je imela svoj letni nagovor predsednica Evropske komisije (EK) Ursula Von der Leyen. Seja je potekala v prisotnosti Olene Zelenske, žene predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega. Izražena je bila popolna podpora Ukrajini v vojni z Rusijo in poklon prebivalstvu Ukrajine za herojski upor agresorski ruski vojski.

    Predsednica EK je napovedala številne nove pobude, ki jih bo predlagala Komisija: EU banko za vodik, oskrbo EU z redkimi surovinami, ukrepe za varovanje demokracije, krepitev spoštovanja pravne države, pobudo za medgeneracijsko solidarnost, reformo pogodb EU.

    A ob vseh visokoletečih idejah in strategijah, ki seveda naslavljajo pomembne zadeve, je v govoru predsednice manjkal stik z realnostjo, situacijo v kateri se trenutno nahajamo in proti kateri, še hujši, drvimo. Pričakoval sem večji poudarek na konkretne kratkoročne protikrizne ukrepe, tako za inflacijsko in energetsko krizo, ko državljani in evropska industrija s strahom pričakujejo zimo, kot tudi ukrepom proti prehranski krizi, ki bo lahko sledila kmalu, na kar nas opozarjajo slovenski in evropski kmetje ter predstavniki ostalih členov v prehranski verigi. Von der Leyen se žal niti z eno besedo ni dotaknila prehranske varnosti in težavnega položaja, v katerem so se znašli slovenski in evropski kmetje.

    Pričakoval sem tudi, da bo predsednica vendarle nakazala, da bo treba tudi revidirati (pre)ambiciozne okoljske cilje in dinamiko izvajanja le-teh, ki smo si jih v EU zastavili pred pojavom pandemije ter vojno v Ukrajini in posledično energetsko krizo, kateri bo kmalu sledila še prehranska.

    Franc

    Akt o taksonomiji trajnostnega financiranja

    Julij 2022

    Na zadnjem zasedanju Evropskega parlamenta pred poletnimi počitnicami smo  razpravljali in glasovali o ugovoru k predlogu delegiranega akta o taksonomiji trajnostnega financiranja, ki ga je sprejela Evropska komisija in določa kriterije za vključitev jedrske energije in plina kot tehnologiji, ki omogočata prehod EU v nizkoogljično družbo.

    Tema je burila duhove med okoljevarstveniki, vendar je v Evropskem parlamentu prevladal razum. Ugovor smo odločno zavrnili, plin in jedrska energija tako ostajata v taksonomiji.

    Brez jedrske energije kot nizkoogljičnega, stabilnega in cenovno ugodnega vira energije, ob hkratnem zapiranju termoelektrarn, EU namreč ne bi dosegla zastavljenega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 55 % do l. 2030 v primerjavi z l. 1990 oz. dolgoročnega cilja podnebne nevtralnosti do l. 2050. Jedrska energija danes predstavlja 50 % nizkoogljične električne energije v EU.

    V Sloveniji bi bila izključitev jedrske energije iz taksonomije škodljiva za prebivalce, okolje in gospodarstvo. Jedrska energija namreč pomembno prispeva k zanesljivosti in stabilnosti naše proizvodnje električne energije, zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov, povečuje delež domače proizvodnje energije in je s tem temelj naše energetske neodvisnosti.

    V Sloveniji moramo sicer narediti še več za lastno preskrbo države z energijo ter poskrbeti za zmanjšanje energetske odvisnosti od drugih, ob tem pa preprečiti pojav energetske revščine pri socialno šibkejših gospodinjstvih. Povečati moramo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (voda, sonce, veter). Čimprej moramo tudi sprejeti odločitev o gradnji drugega bloka NEK, brez katerega si ne prestavljam energetske neodvisnosti Slovenije in ustrezne stabilnosti našega elektroenergetskega sistema

    Franc

    Ne le v Bruselj in Strasbourg

    Junij 2022

    Minule dni sem imel veliko službenih poti tudi drugod po Evropi, ne le v Bruselj in Strasbourg, dve od treh mest, v katerih je poleg Luksemburga, sedež Evropskega parlamenta.

    Z odborom za Regionalni razvoj (REGI) smo poslanci obiskali otok La Palma na Kanarskih otokih v Španiji, ki ga je lani prizadel velik izbruh vulkana. Ogledali smo si prizadeto območje ter govorili s prizadetimi prebivalci ter lokalnimi oblastmi. Vulkan je z lavo prekril okoli 1200 hektarjev (12 km2) veliko območje, številne domove, šolo, trgovine, turistične objekte, kmetijska podjetja, plantaže banan in druga kmetijska zemljišča. Povsem je uničena cestna, vodna, električna infrastruktura. Evakuiranih je bilo 7000 ljudi, 2400 ljudi pa je ostalo brez domov. Skupaj s prizadetimi smo proučevali možnosti, kako odpraviti škodo in poiskati nove priložnosti za razvoj prek sredstev EU.

    Pot me je ponesla še v Rotterdam na Nizozemsko na Kongres Evropske ljudske stranke (EPP), katere članica je tudi SLS. Izvolili smo novo vodstvo EPP: Manfreda Webra, ki vodi Poslansko skupino EPP Group v EP, za predsednika EPP, ter deset podpredsednikov, blagajnika in generalnega sekretarja. Poklonili smo se tudi ukrajinskemu ljudstvu, ki se bori v krivični vojni, ne le za svojo državo in vrednote, temveč za evropski način življenja.

    Dvakrat sem obiskal tudi Hrvaško. Najprej Osnovno šolo Stjepana Radića, Brestovec Orehovički v Zagorju, kjer sem sodeloval na okrogli mizi »Pametne vasi – ustvarimo “Pravljico na dlani«, zatem pa Zadar, kjer sem govoril na konferenci o prihodnosti ribolova v Jadranskem morju.

    Franc

    Majsko zasedanje Evropskega parlamenta

    Maj 2022

    Majsko zasedanje Evropskega parlamenta (EP) prvič po pandemiji Covid-19 poteka brez obveznih mask (ki sicer ostajajo priporočene) znotraj stavbe in plenarne dvorane.

    A če smo se po dolgem času sprostili glede virusa, pa na zasedanju obravnavamo zelo resne teme. Vojna agresija Rusije nad Ukrajino povzroča katastrofo za ukrajinsko prebivalstvo, gospodarstvo in infrastrukturo, številni ljudje v Ukrajini umirajo, ima pa vojna tudi zelo velike ekonomske in socialne posledice na preostali del sveta. V EP ta teden govorimo predvsem o posledicah na varnost s področja energetske in prehranske oskrbe, saj je zagotovitev prehranske ter energetske varnosti med glavnimi prioritetami EU.

    Obstaja zelo resno tveganje za težje zagotavljanje prehranske varnosti. Ta je sestavljena od količinske in cenovne komponente. To pomeni, da moramo imeti dovolj zdrave hrane, ki bo cenovno dostopna tudi ljudem z nižjimi prihodki. Cenovni del prehranske varnosti je vedno bolj problematičen, saj je hrana vedno dražja. Zato je ključno, da Evropska komisija takoj ukrepa ter zagotovi pogoje za neovirano oskrbo s hrano za naše državljane in z mobilizacijo vseh mogočih resursov evropskim kmetom omogoči pridelavo hrane. Obravnavali smo tudi akcijski načrt za ekološko kmetijstvo in podprli povečanje deleža ekološkega kmetijstva.

    V razpravi o spremembah volilne zakonodaje za Evropski parlament pa sem le-te podprl v delu, ki se tičejo mladih in invalidov, ki jim mora biti omogočen lažji dostop do volitev. Nasprotujem pa transnacionalnim listam, saj si ne predstavljam, kako bi Slovence v Evropi zastopal nekdo iz Finske ali od kod drugod.

    Franc

    Aprilsko dogajanje

    April 2022

    Spoštovani mladi,

    prepričan sem, da tudi vi z velikim zanimanjem in hkrati s skrbjo spremljate dogajanje v Ukrajini. Rusija je konec februarja napadla neodvisno državo Ukrajino in sprožila vojno, ki ima ogromno posledic. Od grozovitega nasilja nad civilisti, milijonov beguncev ter popolnega uničenje številnih mest, do višjih cen energentov in hrane, ki jih čutimo v EU. Z obvladovanjem posledic in pomočjo Ukrajini smo se v mesecu marcu veliko ukvarjali v Evropskem parlamentu, kjer je ta vojna glavna tema razprav.

    Ta vojna je žal na najbolj brutalen način pokazala, da smo v Evropi predolgo časa zapostavljali potrebno po treh elementarnih oblikah varnosti, t.j. obrambni, energetski in prehranski. Pokazalo se je, kaj pomeni prevelika energetska odvisnost od zgolj ene avtoritarno vodene države, kriza je razgalila tudi potrebo po krepitvi prehranske varnosti EU. Nenazadnje pa je postalo jasno, da lahko našo varnost zagotavljamo le z ustreznim vlaganjem v vojsko in ostale obrambne sisteme.

    V Sloveniji se je medtem pričela kampanja za volitve v Državni zbor RS, kjer sem se aktivno vključil v podporo kandidatom za poslance iz vrst gibanja Povežimo Slovenijo (PoS), ki predstavlja odgovor na razmere v slovenskem političnem prostoru. PoS namreč želi preseči delitev na dva politična pola, prinaša spoštljivost v dialogu ter skupno iskanje rešitev za razvoj in dobrobit vse Slovenije in vseh segmentov družbe. 

    Pozivam vas, da se udeležite državnozborskih volitev, ki bodo 24. aprila! 

    Franc

    Delovna opravila

    Februar 2022

    Dragi mladi,

    čeprav smo še sredi zime, naš družinski nasad jablan že potrebuje našo pozornost. Tako smo ta vikend opravili zimsko rez jablan, ki sodi med prva glavna sadjarska opravila. Opravljamo ga v zimskem času, ko je so jablane še v fazi mirovanja. To opravilo je zelo pomembno, saj z rednim obrezovanjem spodbudimo razvoj zdravega rodnega lesa, hkrati pa poskrbimo, da v notranjost krošnje prihaja dovolj svetlobe in zraka, ter si zagotovimo bolj predvidljivo rodnost drevesa.

    Konec tedna mi je prinesel tudi čudovita družinska druženja, saj smo proslavili kar štiri rojstne dneve štirih generacij v naši družini: poleg mojega še rojstni dan moje ljube mame, nečakinje in vnukinje.  Ni lepšega, kot so trenutki, ko se zbere vsa družina in se malo poveselimo.  

    Vesel sem tudi, da je pred dnevi gibanje Povežimo Slovenijo pod geslom »S sodelovanjem in povezovanjem za dobrobit Slovenije« s slavnostnim podpisom sporazuma o skupnem nastopu strank v gibanju Povežimo Slovenijo (PoS) v Unionski dvorani v Ljubljani uradno potrdilo skupno sodelovanje petih strank na letošnjih parlamentarnih volitvah, poleg naše Slovenske ljudske stranke, katere podpredsednik sem, tudi stranka Konkretno, Nova ljudska stranka, Zeleni Slovenije in Novi socialdemokrati.

    PoS je odgovor na razmere v slovenskem političnem prostoru, s katerim želimo preseči delitev na dva politična pola. Cilji PoS temeljijo na treh temeljih; ljudsko-socialnem, liberalno-gospodarskem in zelenem, ključna točka pa je spoštljivost v dialogu in skupno iskanje rešitev za razvoj in dobrobit vse Slovenije in vseh segmentov družbe.

    Franc

    V pripravah na delovne izzive

    Januar 2022

    Spoštovani mladi,

    upam, da ste lepo in epidemiološko varno silvestrovali ter vstopili v novo leto 2022, v katerem vam želim veliko optimizma, ustvarjalnosti, novih znanj in spoznanj, zdravja, občutka solidarnosti, pa tudi uspehov, veselja in sreče – ne glede na zahtevne izzive časa, v katerem smo vsi skupaj.

    Jaz sem za božične praznike z ženo končno našel čas, da sem obiskal sina, ki je na Erazmus+ študijski izmenjavi na Portugalskem. Erazmus+ je program Evropske unije, ki naslavlja mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Namen programa Erasmus+ je dvig kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter s tem krepitev socialne kohezije in konkurenčnosti gospodarstva EU. Katoliška

    Portugalska nas je navdušila s svojo bogato zgodovino, številnimi mogočnimi cerkvami, utrdbami in srednjeveškimi mesti, ki so lepo ohranjena, v veliki meri tudi s pomočjo EU sredstev. Obisk Fatime, enega izmed glavnih Marijinih romarskih svetišč v Evropi, je bilo na Božični dan posebno doživetje. Imajo odlično urejen mestni promet v Lizboni in tudi sicer zelo dobro urejeno prometno infrastrukturo. Portugalska ima 90 % precepljenost proti Covidu-19, za vstop v državo potrebuješ poleg PCT potrdila tudi negativni PCR test. Za vstop v hotel vedno potrebuješ potrdilo o testiranju, ki ga v državi množično izvajajo. Ljudje spoštujejo pravila in ni nobenih nasprotovanj strogim ukrepom.

    Prvi teden januarja poslanci še nismo v Bruslju, temveč delamo v matičnih državah. Tako sem na prvi delovni dan novega leta skupaj s predstavniki Zveze slovenske podeželske mladine obiskal inovativnega mladega kmeta Gregorja Slavca s Kmetije Slavec v Knežaku v ilirskobistriški občini, ki je konec minulega leta kot prvi Slovenec prejel tudi EU nagrado za mladega kmeta, in ki izdeluje odličen sladoled iz ekološkega kozjega mleka.

    V pripravah na delovne izzive leta sem ta teden opravil še nekaj medijskih intervjujev za slovenske medije, naslednji teden pa že začnem intenzivne aktivnosti v Evropskem parlamentu v podporo dobrim rešitvam za Slovenijo in Evropo.

    Srečno, radostno in uspešno leto 2022 vam želim. 

    Franc

    Reforma skupne kmetijske politike 2021-2027

    December 2021

    Dragi mladi!

    Leto se hitro obrne in spet smo zakorakali v adventni čas, to čarobno decembrsko obdobje, ko se pripravljamo na božič.

    V Evropskem parlamentu pa hitimo, da postorimo vse, kar smo načrtovali za letos. Smo pa konec novembra že sprejeli enega izmed najpomembnejših dokumentov, ne le tega leta, ampak kar celega mandata, in sicer reformo Skupne kmetijske politike EU (SKP) 2021-2027. Priprava te reforme je trajala dobra tri leta, njeno oblikovanje skupaj z vsemi pogajanji, pa je bilo precej zahtevno. 

    Sprejeta reforma SKP, ki bo zaživela s 1. januarjem l. 2023, zasleduje cilje Zelenega dogovora EU in krepi razvoj trajnostnega kmetijstva ter podeželja v Evropi. Evropskim kmetom bo omogočila, da bodo še naprej zagotavljali zdravo, kakovostno in cenovno dostopno hrano za Evropejce ter po drugi strani pospešila preobrazbo evropskega kmetijstva v bolj trajnostno, digitalno in okolju prijazno. Povečala bo ekološko trajnost in hkrati ohranjala ekonomsko vzdržnost evropskega modela kmetijstva, ki temelji na družinskih kmetijah kot jedru našega podeželja in vira visoko kakovostne hrane.

    Za prihajajoče božično-novoletne praznike vam želim, da jih preživite mirno in lepo, tudi s ponosnim praznovanjem Dneva samostojnosti in enotnosti Slovenije.

    V novo leto 2022 polagam upanje, da se v Sloveniji, EU in na svetu izvijemo iz najtršega primeža pandemije, vam mladim pa želim veliko zdravja, veselja, optimizma in ustvarjalnosti.

    Srečno 2022! 

    Franc

    Pametne vasi na razstavi EXPO 2020 postavili na svetovni zemljevid

    November 2021

    Nekaj dni pred praznikom vseh svetih sem se letos spomnil na vse bližnje preminule ter jim prižgal svečko v drag spomin. Spomin na vse bližnje preminule, ki so tam zgoraj, prav nikoli ne bledi.

    Sem pa letošnji 1. november tokrat preživel delovno, saj sem prav na ta dan na povabilo Javne agencije  RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije – SPIRIT v okviru slovenske predstavitve na svetovni razstavi EXPO 2020 organiziral konferenco na visoki ravni z naslovom: Podeželska območja leta 2040: Naslavljanje globalnih izzivov podeželskih območij s Pametnimi vasmi. Potekala je v vročem Dubaju, mestu neštetih nebotičnikov na obmorski puščavi v Združenih arabskih emiratih.

    Izjemno sem vesel, da so tudi tokrat poleg predsednice Evropske komisije Dubravke Šuice sodelovali tudi predstavniki FAO – Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek ter predstavnik globalnega podjetja Huawei Tony Jin, direktor podjetja Suncontract Gregor Novak, kot tudi podpredsednica Evropskega sveta mladih kmetov (CEJA) Doris Letina in Chenesai Mangoma, izvršna direktorica Chenesai Afrika iz Zimbabveja.

    Če smo z oktobrsko konferenco na Gradu Rajhenburg postavili Pametne vasi na EU raven, smo ta koncept v imenu Slovenije in vseh sodelujočih postavili sedaj tudi na svetovni oder in v globalno perspektivo.

    Izzivi razvoja podeželja niso le evropski, z njimi se soočajo prav vse celine. Kako zelo aktualna je ta tematika, je pokazalo tudi izredno zanimanje in velika udeležba udeležencev na konferenci, tako v živo v okviru Expa kot na spletnem prenosu.

    Franc

    Pametne vasi

    Oktober 2021

    1 . oktobra smo na Gradu Rajhenburg v Brestanici izpeljali mednarodno konferenco “Pametne vasi za zeleno, digitalno in odporno Evropo”, tudi kot uradni dogodek na visoki ravni v okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS pod vodstvom ministra dr. Jožeta Podgorška ter Pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji. Na konferenci so sodelovali najvišji gostje iz EU in Slovenije: podpredsednica Evropske komisije ter komisarka za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica, generalni direktor organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), specializirane agencije Združenih narodov, ki vodi mednarodna prizadevanja za premagovanje lakote, Qu Dongyu, in trije ministri Vlade RS: minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvone Černač, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj ter minister za digitalizacijo Marko Boris Andrijanič in več predstavnikov svetovnih, evropskih in slovenskih institucij, podjetij.

    Ključno sporočilo konference je bilo, da je treba na razvoj podeželja gledati in ukrepati celostno, ne le z vidika kmetijstva, temveč tudi infrastrukture, energetike, sociale in dolgotrajne oskrbe, mobilnosti, povezljivosti, digitalizacije in zdravja ter zdravstvene E-oskrbe in turizma. Napovedali smo tudi ustanovitev Evropskega foruma za Pametne Vasi, v okviru katerega se bo prešlo od besed k dejanjem in kjer se bodo združevale politike na vseh ravneh, od lokalne do evropske, pa tudi gospodarstvo.

    Zdaj sem pa s svojo ekipo že v intenzivnih pripravah na konferenco o Pametnih vaseh na svetovni razstavi EXPO 2020, ki bo potekala 1. novembra v Dubaju.

    Franc

    Po oddihu, nazaj k rednemu delu

    September 2021

    Po prijetnem tednu na Kreti, obisku Notranjske, Vipavske in Gorenjske v času dopusta, se je bilo treba vrniti k rednemu delu. Tako sem konec avgusta obiskal mednarodni živilsko-kmetijski sejem AGRA v Gornji Radgoni, na katerem se že vrsto let srečujemo nekdanji kmetijski ministri. Letos sem na sejmu sodeloval na okrogli mizi z naslovom »Je predsedovanje Svetu EU priložnost za slovensko kmetijstvo« in razpravi na seji odbora Državnega zbora RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na temo priprave slovenskega strateškega načrta Skupne kmetijske politike.

    Veseli me, da sem bil tudi del letošnjega Blejskega strateškega foruma, ki ga je organiziralo Ministrstvo za zunanje zadeve RS in na katerem se je Slovenija izkazala kot odlična gostiteljica vrhunskega diplomatskega dogodka in si utrdila diplomatski ugled.

    Čeprav današnji dnevnik pišem iz Berlina, kjer se udeležujem študijskih dnevov naše Politične skupine Evropske ljudske stranke, z zaskrbljenostjo spremljam ponovno poslabšanje epidemiološke slike covid-19 v Sloveniji. Upam, da se vsi, ki se še niso, čimprej odločijo za cepljenje, in da čimprej umirimo razmah covid-19 virusa.

    Pred menoj in mojimi sodelavci iz poslanske pisarne je v tem septembru tudi velik izziv, da 1. oktobra na Gradu Rajhenburg v Brestanici, čim bolje izpeljemo EU konferenco “Pametne vasi za zeleno, digitalno in odporno Evropo”, ki jo boste lahko aktivno spremljali prek spleta in na katero se lahko prijavite tu: https://rajhenburg.pametne-vasi.info/prijava/.

    Franc

    Prvič po lanskem februarju z avtom v Strasbourg

    Julij 2021

    Danes sem se prvič po lanskem februarju odpravil z avtom v Strasbourg, kjer se bom fizično udeležil julijskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta, ki bo zadnje zasedanje pred parlamentarnimi počitnicami. Moram priznati, da sem šarmantno francosko mesto Strasbourg prav pogrešal v korona krizi, čeprav je res, da ga evroposlanci zaradi zasedanj parlamenta tudi pozno v večere nimamo časa prav veliko raziskovati.  

    Na tokratnem zasedanju parlamenta bo Slovenija predstavila prioritete svojega pol-letnega predsedovanja Svetu EU, s katerim smo začeli 1. julija, zaradi česar bo naslednjih 6 mesecev za našo državo zelo pomembnih. Upam, da bodo razmere s pandemijo Covid-19 tudi v prihodnje kolikor toliko normalizirane ter bomo lahko izvedli čim več dogodkov po Sloveniji, s čimer bomo Evropi lahko predstavili raznolike lepote naše prelepe države. Tak dogodek v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU načrtujem tudi sam v sodelovanju z Vlado RS, in sicer mednarodno konferenco Pametne vasi za digitalno, zeleno in odporno Evropo, ki bo 1. oktobra 2021 potekala na Gradu Rajhenburg v Brestanici, v občini Krško.

    Upam, da se bo normalizirala tudi politična situacija v Sloveniji in se bomo vsaj v času predsedovanja Slovenije EU manj prepirali ter znali šampionsko odigrati vlogo predsedovanja, kot so to znali naši zlati košarkaši, ki bodo Slovenijo s košarko prvič v zgodovini popeljali na Olimpijske igre. Košarkašem iskreno čestitam in prepričan sem, da bo tudi naš Pogačar uspešno pripeljal na cilj na Elizejske poljane.

    Dragi mladi, želim vam lepe počitnice in doživeto poletje.

    Franc

    30 let samostojnosti Slovenije

    Junij 2021

    Stopili smo v junij, ko proslavljamo 30 let samostojnosti Slovenije. Suverene slovenske države, kar meni kot mladincu konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko smo še živeli v nekdanji socialistični Republiki Jugoslaviji, nikakor ni bilo samoumevno. Ob začetku demokratizacije Slovenije sem bil vznesen. Veter slovenske pomladi me je kot mladega človeka s podeželja potegnil vase. Priključil sem se Slovenski kmečki zvezi, današnji Slovenski ljudski stranki, ki sem jo kasneje kratek čas tudi vodil in katere podpredsednik sem danes ter bil znamenitega 12. maja 1988 na njeni ustanovitvi – javni kmečki tribuni z naslovom “Ali mora kmet res le ubogati?” v dvorani hotela Union v Ljubljani.
    V prvih 16. letih samostojne države smo postali del velike družine evropskih narodov, katerih demokratične vrednote so združene v Evropski uniji, v kateri zagotavljamo našo duhovno in gmotno blaginjo, kot smo zapisali v Majniški deklaraciji, ki jo je v maju 1989 prebral naš velik pesnik Tone Pavček. Našo varnost nam danes dodatno zagotavlja še članstvo v zvezi NATO.

    Športniki, znanstveniki, podjetniki, številni posamezniki z najrazličnejših področij so nam zgradili ugled sposobnega naroda, ki živi v pravem raju pod Triglavom. To nam priznavajo mnogi, ki prihajajo k nam in se ne morejo načuditi lepotam zelene Slovenije, prijaznih ljudi, kakovostne hrane in življenja pri nas.

    Upam, da bo zgledom slovenskega naroda, uspešnim posameznikom, sledila tudi vsa naša politika, da bomo vsi skupaj ponosno proslavili 30-letnico Slovenije, zatem pa izkoristili priložnost in se izkazali pri predsedovanju Slovenije Svetu EU.

    Franc

    Digitalno zeleno potrdilo

    Maj 2021

    Pred prvomajskimi prazniki sem spet potoval v Bruselj. Imeli smo redno majsko zasedanje Evropskega parlamenta. Priznam, da je potovanje v Belgijo v vseh pandemičnih potovalnih omejitvah precej stresno: letalske povezave še vedno niso možne neposredno iz Slovenije, organizacija predhodnega PCR testa in obvezno vrtanje po nosu, kljub temu, da sem že prejel prvi odmerek cepiva Astra Zenece, zahteva svojo organizacijski čas, pa dokazovanje na letališčih, da izpolnjujem pogoje za vkrcanje na letalo, vstop v Belgijo in povratek v Slovenijo.

    Ker te omejitve potovanj izrazito omejujejo vse državljanke in državljane Evrope, sem vesel, da smo na zadnji seji Evropskega parlamenta poslanci potrdili svoja pogajalska izhodišča in stališče o začetku pogajanj s Svetom EU o uvedbi digitalnega zelenega potrdila, ki bo dokazovalo, da se je oseba cepila proti covidu-19, ima negativen izid testa ali je prebolela covid-19 ter da se nam bo s  tem potrdilom med pandemijo olajšalo gibanje v EU.

    Nujna pa je vzpostavitev enostavnega, nediskriminatornega in varnega sistema, ki ga je mogoče uporabljati po vsej EU in omogočiti osebam, da izbirajo med digitalno in papirno različico. Hitra uvedba potrdila COVID je bistvena za izogib neštetim različnim potovalnim rešitvam posameznih držav članic, ki bi vodile do kaotičnih potovanj v poletju, pri čemer pa bi testiranje za namen potrdila moralo biti brezplačno za preprečitev diskriminacije.

    Sicer v Bruselj še vedno veljajo visoki zdravstveni ukrepi, terase lokalov so žal še vedno zaprte in ni možno iti na znameniti belgijski krompirček, vafelj ali pivo. 

    Franc

    To je narava in tako je življenje

    April 2021

    Velikokrat me skrbi za Slovenijo. Za Evropsko unijo, njeno prihodnost. Kajti Slovenija je Evropa, in prihodnost naše države je neločljivo povezana s prihodnostjo EU, ki je sama po sebi najuspešnejši mirovni projekt na svetu, po 2. svetovni vojni, in v vsej novejši in siceršnji zgodovini.

    Kot Koprivničan, Krčan, Posavčan sem od nekdaj predan skrbi za našo državo, regijo, občino, mojo vas. Tudi tako, da se bo tudi v prihodnje naše okolje, tudi podeželsko, razvijalo pametno, ne le sledilo trendom, ampak jih postavljalo – tako, kot to znamo v naši občini, regiji, kot smo to z mnogimi EU razvojnimi projekti že dokazali. Vesel sem, da se v naši Občini Krško razvijamo po konceptu pametnih vizij, in naše podeželsko okolje v smeri koncepta Pametnih vasi.

    Ampak, vsi skupaj smo lahko na ravni politike, birokracije tako pametni, a ko se soočimo z močjo narave, se zavemo, da smo vsi skupaj lahko zelo šibki. Preizkušnja bitke z naravo nas čaka tudi že drugo koronsko pomlad. Naša sadna drevesa so že zacvetela, te dni pa prihaja k nam severni mraz, grožnja pozebe. Bojim se, da letos moje cvetoče jablane grozečih zelo hladnih noči v tem tednu ne bodo preživele, saj za tako nizke temperature kar tri dni zapored noben ukrep ne pomaga, niti kurjenje v sadovnjaku ne. To je narava. In tako je življenje.

    Že drugi koronski velikonočni prazniki so bili posebni, kot dnevi, ki jim sledijo. Upam, da ste praznike kljub korona ukrepom preživeli lepo in varno.

    Franc

    Pomladi nasproti

    Marec 2021

    Sonce nas sedaj že dlje časa razvaja s sončnimi žarki. Upam, da ste tudi mladi se ga kaj naužili v naravi in ob spoštovanju korona ukrepov.

    Sam upam, da mi po dobrih 4 mesecih dela od doma v marcu končno uspe obiskati Bruselj. Nameravam se udeležiti zasedanja Evropskega parlamenta v živo. Spet sesti na svoj stol v plenarni dvorani in se srečati z nekaterimi kolegi, saj so pogovori v živo, upoštevajoč vse korona ukrepe, marsikdaj bolj učinkoviti, kot so prek avdio/video pogovorov.

    Teme, ki nas evroposlance ta mesec čakajo, so številčne. Vsekakor so še nadalje v ospredju pandemija Covid-19, dobave cepiv, in tudi stanje svobode medijev ter demokracije v Sloveniji, kar v Evropskem parlamentu ta teden odpirata LMŠ prek svoje EU politične skupine Renew v sodelovanju s SD. Ta razprava je vsekakor pomembna, a ne enostransko, da se očita le neke kritične tvite premiera novinarjem, temveč širše, da ugotovimo dejansko stanje na področju medijev, njihovega lastništva v povezavi s poročanjem, predvsem pa pravne države, ki je ravno na primeru poskusa brutalnega umora Mira Petka pred 20 leti zatajila na celi črti.

    Podpiram, da EU predstavniki pridejo na misijo ugotavljanja dejstev na področju medijev in demokracije v Slovenijo, predvsem pa, da zahodne države, z dolgo zgodovino demokracije, začno razumeti, da imajo države, kot je tudi Slovenija, ki so še 30 let nazaj bile v komunističnem režimu, in kjer še poteka tranzicija, drugačne probleme, kot jih imajo same. 

    Franc

    Nujnost oblikovanja Evropske zdravstvene unije

    Februar 2021

    Spoštovani mladi,

    upam, da ste zdravi in kolikor toliko dobro, čeprav smo zaradi epidemije vsak v svojih stiskah.

    Za nami je prvi mesec leta 2021, ko nas še naprej drži primež epidemije Covid-19, tako v Sloveniji kot v Evropi. Čeprav smo vanj vstopili z malce optimizma, ki nam ga je navdahnila napoved cepiv, se je dobava njihovih odmerkov že v januarju zapletla.

    Podobno kot v prvem valu pandemije marca lani glede pomanjkanja zaščitne opreme, razkužil itd. po vsej Evropi, ko je potekala prava borba med državami zanje, se zdaj dogaja ob bitki držav za cepiva. Na tem področju poteka celo globalna geostrateška tekma vplivanja tudi s strani mnogo večjih držav, kot sta Kitajska in Rusija s svojimi cepivi.

    Vse to mi še dodatno potrjuje nujnost, da moramo oblikovati Evropsko zdravstveno unijo, v kateri bomo okrepili sodelovanje na področju zdravja in inovacij, kot sredstvo za boj proti smrtonosnim boleznim, kot je denimo rak, in morebitnim prihodnjim pandemijam.

    Jaz sem sicer zdrav, na podeželju imam priložnost iti na samem v naravo tudi v tem zimskem mesecu. Priznam pa, da je tudi meni težko opravljati delo poslanca v Evropskem parlamentu na daljavo. Žal mi je za vse vas mlade, ki ste prikrajšani za izobraževanje v živo, pa tudi za vse, ki si ob zaključku študija ne morete najti delovne prakse, niti v institucijah EU.

    Ja, zelo pogrešam delo tudi z mladimi stažisti v moji pisarni, in upam, da bo to čimprej spet mogoče.

    Franc

    Ob začetku leta 2021 si najbolj želim...

    Januar 2021

    Spoštovani mladi,

    poslavljali smo se od koronskega leta, ko nas je tik pred vstopom v novega pretresel še katastrofalen potres na Hrvaškem, in ki smo ga precej čutili tudi v Sloveniji. Mene in mojo družino, ki stanujemo blizu hrvaške meje, nas je potres že drugič v času korone pregnal iz hiše na prosto.

    Tik ob koncu leta smo v EU dosegli dogovor o Brexitu. Takoj z novim letom pa nas je, Evropsko unijo, zapustila prva država članica Združeno kraljestvo. Velika škoda, da smo se ločili z Britanci, a sem vesel, da smo se ločili z dogovorom, ne brez njega. To mi daje upanje, da bomo kot prijatelji še naprej sodelovali, čeprav drugače.

    Božično novoletne praznike ter dan samostojnosti in enotnosti sem preživel lepo v družinskem krogu. Smo pa na sveti večer pogrešali obisk polnočnice, a upamo, da bodo v 2021 epidemiološke razmere bolj ugodne za obisk svete maše na božični večer.

    Ob začetku leta 2021 si najbolj želim, da bi lahko čimprej odpotoval v Bruselj ali na sejo Evropskega parlamenta v Strasbourg, ne zgolj delal na daljavo. Pa da bi se lahko čimprej cepil, v kolikor nam bo to v parlamentu omogočeno, kot nam je bilo jeseni testiranje na novi koronavirus.

    Vam, dragi mladi, želim, da se čimprej vrnete v šolske in študijske klopi, da se s kolegi in profesorji srečate tudi v živo, ne le prek ZOOM-a in drugih video platform.

    Zdravo in maksimalno ustvarjalno leto 2021 vam želim!

    Franc

    Do praznikov me čaka še veliko dela

    December 2020

    Dragi mladi!

    V adventnem času je meni najlepše, ko posebno toplino doma pričara adventni venček. Tudi letos je tako, čeprav v nenavadnem letu pričakovanje najlepšega praznika v letu, božiča, ne mine povsem brezskrbno. Se bomo za praznike sploh lahko srečali družinsko v večjem številu, s prijatelji, so vprašanja, ki si jih vsi zastavljamo. A hkrati ob tem, ko se krivulja okužb s covidom-19 kar ne spusti s »platoja«, že nekaj časa vemo, da bo letošnji božič drugačen. Tudi v času božično-novoletnih praznikov bomo morali dosledno spoštovati ukrepe, varovati svoje zdravje in zdravje najbližjih, prijateljev in njihovih domačih.   

    Mene v Evropskem parlamentu do praznikov čaka še veliko dela. Pred nami je še zadnje letošnje zasedanje parlamenta, kopica dogodkov ter postavljanje načrtov dela za leto 2021, ki bo tudi precej nepredvidljivo glede poteka pandemije. Pred EU so te dni tudi zadnji dnevi, ko mora sprejeti najpomembnejše odločitve: doseči dogovor glede izstopa Združenega kraljestva iz EU, da se nam ne zgodi brexit brez dogovora, kot tudi preseči napoved veta s strani Madžarske in Poljske ter sprejeti prihodnji večletni proračun EU in načrt za okrevanje.

    Za praznike pa sem kupil nekaj izvodov knjige »In življenje teče dalje«, avtorice Janje Blatnik. Veselim se branja te knjige in naukov, ki jih ustvarjalna gospa Janja, invalidka s hudimi telesnimi okvarami, podaja. Naslov knjige je pravšnje sporočilo ob zaključku tega posebnega leta.

    Vsem želim zdravja, mirne in lepe božično-novoletne praznike, vmes pa tudi ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti Slovenije.

    (foto: osebni vir poslanca, ki pa je resda lanskoletna, saj letos zaradi epidemioloških ukrepov tudi v Evropskem parlamentu in Belgiji, take fotografije ni in ne bo mogel posneti)

    Franc

    Ponovno so nas "prizemljili" na domača tla

    November 2020

    Dragi mladi,

    praznik dneva reformacije in dan Vseh svetih – 1. november, dan spomina na mrtve smo ravnokar praznovali čisto posebno, nenavadno, kot še nikoli doslej. V okviru meja svojih občin in doma, kjer smo večina tudi prižgali svečko ali darovali v dobrodelne namene, namesto fizično na grobovih. Sam sem, kot sicer že vsa leta, spet podprl dobrodelno akcijo Manj svečk za manj grobov.

    Časi niso lahki, 2. val pandemije z boleznijo Covid-19 je v vsej Evropi v razmahu, dramatično tudi v Bruslju. Zato so nas evroposlance ponovno »prizemljili« na domača tla in spet delamo izključno na daljavo.   

    Vesel pa sem, da sem lahko fizično delal v Evropskem parlamentu vsaj še na zadnjem oktobrskem plenarnem zasedanju, ko smo sprejemali novo Skupno kmetijsko politiko (SKP). Gre za najpomembnejši strateški dokument EU, ki je ključen za evropsko in slovensko kmetijstvo, pridelavo zdrave in kakovostne hrane na naših tleh ter razvoj podeželja. Pri oblikovanju tega dokumenta, ki je imel cca. 1900 amandmajev, sem aktivno sodeloval tudi sam s svojimi predlogi amandmajev, tudi z amandmajem, da bi države morale v okviru programa razvoja podeželja narediti tudi strategijo razvoja koncepta Pametnih vasi. Upam, da bo ambiciozna vsebina SKP, sprejeta na ravni Evropskega parlamenta, izpogajana tudi v končnem trialogu med parlamentom, Evropsko komisijo in Svetom EU.  

    Čeprav so časi zahtevni, pa je prav, da maksimalno spoštujemo ukrepe za zajezitev virusa Sars-Cov-2 za zaščito našega zdravja in zdravja drugih, naših bližnjih in skupaj premagamo to epidemijo.

    Franc

    Na mizi imamo zelo pomembne teme

    Oktober 2020

     Zakorakali smo v oktober in danes začenjamo s prvim oktobrskim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta oz. »plenarko«, kot seji parlamenta rečemo v bruseljskem žargonu. V osredju imamo evropski poslanci na mizi zelo pomembne teme: Evropski podnebni zakon, gozdarsko strategijo EU, ki je tudi zelo pomembna z vidika okolja in trajnostnih izzivov EU, razprave o finančnih načrtih – vse od večletnega prihodnjega finančnega proračuna EU do pogojevanja izplačevanja teh sredstev državam članicam in spoštovanja načel pravne države ter razprave o posledicah pandemije za sistem dolgotrajne oskrbe. Pomembno bo tudi glasovanje o imenovanju podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombrovskisa za komisarja za trgovino, ter Mairead McGuiness za evropsko komisarko za finančne storitve, finančno stabilnost ter unijo kapitalskih trgov. Za gospo McGuiness sem zelo vesel, da postaja evropska komisarka, čeprav ob tem v parlamentu izgubljamo eno najboljših evroposlank. Vseeno se veselim prihodnjega sodelovanja z njo, saj zelo dobro razume tudi področje kmetijstva, regionalnega razvoja in je podpornica koncepta Pametnih vasi.

    Najbolj sem pa vesel, da smo te dni vsi slovenski evropski poslanci brez pomisleka stopili skupaj in družno napisali protestno pismo češkemu evroposlancu Alexandru Vondri, ki je Slovencem po eni nogometni tekmi, kjer je sodil slovenski nogometni sodnik, namenil žaljiv in sovražen tvit. Takih besed sovraštva do enega naroda si noben evroposlanec ne sme privoščiti, saj je EU prostor miru in sožitja v duhu prijateljstva med narodi. Na srečo se nam je kolega Vondra že opravičil, skupaj pa pozdravljamo tradicionalno prijateljstvo med slovenskim in češkim narodom.

    Franc

    Nenavadno poletje se izteka

    September 2020

    Po epidemiji Covid-19, ki nas je presenetila spomladi, z negotovostjo vstopamo v jesen. Ne vemo, kaj nas čaka, in nič ne znamo natančneje predvidevati. Ne v Sloveniji, ne v EU.

    Tudi naše poslansko delo se po parlamentarnih počitnicah v Evropskem parlamentu še ni vrnilo v prvotne tirnice, po katerih smo delovali pred svetovno pandemijo. Belgija se je vmes spet znašla na epidemiološkem rdečem seznamu, kar pomeni zahtevo po 14-dnevni karanteni, ob vrnitvi iz Belgije v Slovenijo. Sicer za nas evropske poslance, kot za predstavnike države, vlade, velja izjema, in lahko potujemo na nujne službene poti v Belgijo ter v Evropski parlament brez omejitev, vendar to kljub vsemu še zdaleč ni enostavno. Ni rednih in ustreznih neposrednih letalskih povezav iz Slovenije. Leti iz zagrebškega letališča, ki je meni iz Krškega sicer najbližje, pa zame tudi niso več opcija, od kar se je tudi Hrvaška uvrstila na rdeči seznam. Tako sem ta teden prvič po parlamentarnih počitnicah poletel proti Bruslju prek Avstrije.

    Trenutno še vedno ostaja negotovo, ali bo septembrsko zasedanje EP končno potekalo spet v Strasbourgu, ali ne. Odločitev pričakujemo v teh dneh tik pred zasedanjem.

    Drži, težko je tako načrtovati naše delo in poti.   

    Ob koncu poletja pa me zasebno prav posebej razveseljuje moj letošnji pridelek jablan, ki ga bo predvidoma okoli 200 ton. Uspela nam je torej spomladanska borba s pozebo, pa tudi protitočna poleti.

    Spoštovani mladi, želim vam uspešno novo šolsko oz. študijsko leto!

    Franc

    Proračun EU, načrt za okrevanje EU in lepote Slovenije

    Avgust 2020

    Moj julij so zaznamovali trije delovni tedni, ko sem se po štirih mesecih ponovno vrnil v pisarno Evropskega parlamenta. Stavba evropskega hrama demokracije je zaradi pandemije Covid-19 sterilno varovana, vsi nosimo maske in ohranjamo varno distanco. Bruseljske ulice so veliko bolj prazne, kljub temu pa ljudje v lokalih uživajo v belgijskem pivu, njihovo intenzivno druženje pa se že odraža v drugem valu pandemije v Bruslju.

    V EP smo ta mesec obravnavali zgodovinski predlog bodočega sedemletnega proračuna EUin načrta za okrevanje EU, ki kot skupen paket predstavljata evropski odziv na svetovno krizo. Veseli me, da se je Slovenija dobro izpogajala za naš kos pogače pri prihodnjem proračunu EU in verjamem tudi odločenosti Vlade RS, da bo pripravila učinkovit slovenski načrt za okrevanje ter postavila uspešno črpanje EU za svojo prvo prioriteto.

    Zadnja dva vikenda sem užival tudi v lepotah naše Slovenije. Obiskal sem Zgornje Savinjsko dolino, ki je pravi biser, Jezersko, Bled, in se iz Bohinjske Bistrice z avtovlakom odpeljal do Mosta na Soči. V Avstro Ogrski so v letih 1900 – 1906 povezali Prago in Trst, zgradili 8 km dolg železniški tunel pod Karavankami in s tuneli ter mostovi povezali Gorenjsko in Primorsko. Zelo poučno za današnje graditelje železnic.  

    Delim mnenje mnogih, da so turistični boni super ukrep naše vlade za oživitev slovenskega turizma in najboljši ukrep, da Slovenci še bolje spoznamo lepo Slovenijo.

    Dragi mladi, želim vam še naprej doživeto poletje!

    (foto: osebni arhiv poslanca)

    Franc

    Ponovno v Bruslju, a drugače

    Julij 2020

    Prve dni julija sem prvič po razglasitvi epidemije novega koronavirusa opravljal delo v prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju. Čeprav sem delo v parlamentu in stik s kolegi v živo že močno pogrešal, je dejstvo, da se običajni parlamentarni vrvež v hram evropske demokracije še zdaleč ni vrnil. Hodniki so prazni, večina poslancev še dela na daljavo. Vsi nosimo maske, se držimo varne razdalje in tako se na hodnikih kolegi med seboj skorajda ne prepoznamo.

    Kljub temu naše poslansko delo intenzivno poteka. Pred nami je julijsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, na katerem bo v ospredju program predsedovanja Nemčije Svetu EU v drugi polovici leta 2020, ki nam ga bo predstavila nemška kanclerka Angela Merkel. Od nemškega predsedovanja se v času ogromne negotovosti zaradi korona krize veliko pričakuje. Čas je politično zahteven, tudi prelomen.

    Prva naloga, ki je pred nami v EU, je doseganje dogovora o zajetnem svežnju za obnovo Evrope po pandemiji v skupni vrednosti 1850 milijard EUR, ki poleg sedemletnega proračuna EU vključuje tudi načrt za okrevanje, s katerim se rešuje EU gospodarstvo pred recesijo zgodovinskih razsežnosti.

    Druga ključna naloga je iskanje dogovora o prihodnjih odnosih EU in Združenega kraljestva. Glede na zadnja dogajanja me skrbi, da so obeti za dogovor slabi.

    Skupna naloga vseh nas kot posameznikov pa v luči ponovnega širjenja okužb z novim koronavirusom ostaja: upoštevanje epidemioloških navodil, razkuževanje rok, varna distanca in s tem čim večja zajezitev širjenja okužb.

    (foto: osebni arhiv poslanca)

    Franc

    Majski ambicioznimi ukrepi EU za pomoč državam pri odpravljanju posledic koronavirusa

    Junij 2020

    V maju smo evropski poslanci nadaljevali delo na daljavo. Kljub dobri epidemiološki situaciji ter sproščanju ukrepov za zajezitev epidemije v Sloveniji ter v nekaterih drugih državah bo še nekaj časa tako. Previdnost je tudi pri tem virusu mati modrosti.

    Najpomembnejši ukrep EU v maju je predlog za okrevanje po pandemiji COVID-19, ki smo ga v Evropskem parlamentu obravnavali na predlog Evropske komisije. Evropa je namreč pred recesijo zgodovinskih razsežnosti. Po ocenah naj bi se gospodarstvo EU v letu 2020 zmanjšalo za več kot 7%, brezposelnost pa povečala na 9%, kar bo nesorazmerno močno prizadelo zlasti mlade in nizkokvalificirane začasne delavce ter življenje v revnejših gospodinjstvih. Zato predlog EK za okrevanje s posebnim dodatnim instrumentom vrednosti 750 milijard evrov ocenjujem kot zelo pogumen korak v pravo smer, pri čemer pa bo pomembno skupno in kohezivno okrevanje v Evropi.

    Izzive okrevanja vidim kot izjemne zgodovinske okoliščine, čeprav drugačne, kot pred slovensko osamosvojitvijo, ko smo v Unionski dvorani pred 32 leti ustanovili Slovensko ljudsko stranko, in katere rojstni dan smo proslavili 12. maja. Naši cilji so bili tedaj seveda drugačni, usmerjeni v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, a današnji trenutek je ključen zato, da sprejmemo vse potrebne ukrepe, da Evropo čimprej izpeljemo iz pretirane gospodarske ter socialne krize.

    V maju sem z veseljem proslavil tudi letošnji Svetovni dan čebel, ki so naše najboljše prijateljice življenja, in ki ga vsako leto praznujemo 20. maja.

    Franc

    Mesec boja z virusom in naravo

    Maj 2020

    Letošnji april je zaznamovala razširitev virusa SARS-CoV-2 v Evropi in po svetu. Pokazalo se je, kako so zdravstveni sistemi po Evropi različni, kako so države različno reagirale na pojav zahrbtnega virusa. Svet je obstal, virus je položil v postelje tudi predsednika britanske in ruske vlade. EU se je, po začetnem šoku dobro organizirala. V nemških bolnišnicah so sprejeli italijanske bolnike, evropske finančne institucije so sprostile finančna sredstva, lažje je črpanje kohezijskih sredstev, EU je nabavila medicinsko opremo in jo začela deliti najbolj prizadetim v pandemiji. Evropski kmetje lahko računajo na pomoč EU pri premagovanju težav v kmetijstvu.

    EU sedaj mrzlično vlaga sredstva v razvoj cepiva in zdravil proti virusu, prav tako pa že zbira sredstva, da bodo cepivo in zdravila dostopna vsem, ki jih je, ali bo prizadel virus. EU je tudi v tej krizi  solidarna.

    Doma smo se še kar naprej borili proti pozebi v nasadu jablan in očitno dobili bitko z naravo, ko se je v noči s 14. na 15. april temperatura v nasadu spustila do -4 stopinje. Pomoč sosedov in pridnih gasilcev, ki so tokrat kurili ogenj v našem nasadu, ne gasili, so še enkrat več pokazali, kako smo ljudje na podeželju med seboj povezani in nas tudi pandemija ne spravi v obup, slabo voljo in jamranje.

    Da ne pozabim, ob prazniku dela sem sodeloval z domačimi godbeniki, ki so letos izvedli »Zoom« budnico na daljavo.

    (foto: osebni arhiv poslanca)

    Najbolj razburljiv marec doslej!

    Marec / April 2020

    Letošnji marec, ni podoben nobenemu marcu v mojem življenju. Vse se je naenkrat postavilo v druge dimenzije, načine in oblike dela ter komunikacije. Običajno se v marcu, ko se prebuja narava, posvetimo našim ženam, materam in se jim zahvalimo za njihovo delo, predanost. A je tokrat marsikatera žena, mati, bila prikrajšana za rožico, šopek,  saj so bile cvetličarne na materinski dan v epidemiji zaprte.

    Delo nas evropskih poslancev se je v marcu dramatično spremenilo. Poslanci smi bili lahko prisotni v Evropskem parlamentu (EP) v Bruslju zgolj prvih deset marčevskih dni, nakar smo se takoj po zaključku skrajšanega plenarnega zasedanja zaradi epidemije zatekli v zavetje domov in delali na daljavo. Veseli me, da smo v naši pisarni v teh težkih okoliščinah izpeljali še zadnji obisk Bruslja dijakov in dijakinj gimnazije Lava iz Celja v prvih dneh marca. Sicer pa delo v naši poslanski pisarni poteka te dni zgolj na daljavo, prek digitalnih orodij.

    V EP sta se v marcu prvič zgodili dve stvari. Redno plenarno zasedanje se 10. in 11. marca ni odvijalo v Strasbourgu, ampak v Bruslju, 26. marca pa smo prvič v zgodovini opravili izredno plenarno zasedanje na daljavo.  Glasovali smo od doma, iz domačih pisarn. Ta način dela je izreden in poseben za tako krizno situacijo, v kateri smo se znašli. Osebno pogrešam človeške službene stike v živo, ampak vem, da je za vse nas, moje kolegice in kolege zdaj ključno, da vse ukrepe za državljanke in državljane EU pripravljamo in sprejemamo izolirano vsak za svojo domačo pisalno mizo.

    V tem času se nujnost samooskrbe s hrano znajde v ospredju, mene je kot kmeta in proizvajalca jabolk v marcu hudo pretresala še nevarnost pozebe v mojem sadovnjaku. Jablane so že zacvetele in nekajkrat srhljivo nizke temperature, ki so grozile uničenju letošnjega pridelka, so mi kratile spanec kar nekaj noči, ko sem skupaj s sinom z lastnimi rokami poskušal vso noč, brez sekunde spanca, greti sadovnjak in preprečiti pozebo. Da pa bo mera neprijetnosti popolna, pa nas je v nedeljo, 22. marca, prebudil močan potres, ki je razdejal Zagreb v naši bližini, dodobra pa pretresel tudi naše kraje. Potres je tudi mene in mojo družino vrgel iz postelje, ter pustil nekaj razpok na naši hiši.

    V EP smo odločali o prvih ukrepih EU, namenjenih za odpravo posledic epidemije. Sprostili smo porabo kohezijskih sredstev za krepitev zdravstvenega sistema in oživitev gospodarstva. Med razloge za uporabo solidarnostnega sklada smo poleg elementarnih nesreč uvrstili tudi zdravstvene krize. Tretja točka zasedanja pa je bila posvečena zelo prizadetemu letalskemu prometu in spremembi pravil, da letalske družbe ne bodo izgubile prednostne pravice do letaliških »slotov« v zimskem voznem redu.

    Še enkrat več se je pokazalo, kar tudi vztrajno ponavljam v svojem projektu Pametnih vasi, kako pomembne so kakovostne širokopasovne povezave na celotnem območju EU, tudi na podeželju. Za naše osnovno življenje se izkazuje najprimernejša e-trgovina. Tudi ves šolski proces poteka prek spleta in mnoga podjetja delujejo še bolj digitalno v tej koronavirusni krizi.

    Epidemija z novim kornavirusom pa nam je na drugi strani dala možnost, da ponovno razmislimo o naših temeljnih vrednotah.  »Ostani zdrav« ni več nek klišejski izraz, ampak ga jemljemo zelo resno. »Ostani doma«, kar naenkrat pomeni tvoje odgovorno ravnanje do drugih in sebe.

    Naj zaključim svoj »dnevnik« z veliko zahvalo do vseh nesebičnih v zdravstvu pri nas v Sloveniji in širom po svetu, ki se z nadčloveškimi napori trudijo ohraniti življenja ljudi, ki jih je prizadel zahrbtni virus. Vsem, ki so bolni, iskreno želim popolno in čimprejšnje okrevanje.

    Poslančev dnevnik

    Dobrodošli na spletni strani poslanskih dnevnikov. Te zanima kaj sploh počnejo evropski poslanci? Kakšno je njihovo stališče o aktualnih tematikah? Vse to in še veliko več izveste tukaj!

    Tukaj namreč evropski poslanci mesečno poročajo o svojem delu v Evropskem parlamentu in ohranjajo stik z vami.

    Veliko užitkov ob branju!

    t

    Preberi še o drugih poslancih

    Share This

    S pritiskom na gumb STRINJAM SE, se strinjate da Zavod PIP od tega trenutka dalje in v prihodnosti, na vašem računalniku, shranjuje vaše odločitve, za to da izboljša vašo uporabniško izkušnjo. več informacij

    The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

    Zapri