Statistika
Analiza državno tožilske prakse pregona storilcev kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1 po letu 2010 kaže, da so sodišča do konca leta 2022 od 491 primerov, ki jih je obravnavalo tožilstvo, izrekla 34 obsodilnih sodb, kar je manj kot 3 na leto. Pri tem je v kar 369 (75%) od skupaj 491 primerov ovadbo zavrglo že državno tožilstvo, ker je ocenilo, da za pregon niso bili podani pogoji, torej niso bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1. Na sodišču je bilo tako obravnavano le 122 primerov (25% vseh ovadb), od tega je bilo izrečenih 5 oprostilnih sodb (4%) in 34 obsodilnih sodb (28%). [4]
Slika 1: Primerjava števila zadev po letih glede na odločitev tožilstva
Leta 2012 je Vrhovno državno tožilstvo sprejelo pravno stališče, po katerem »sovražni« govor ne more biti kazniv, če ni posledično vodil v ogrožanje ali motenje javnega redu in miru. Novo pravno stališče so pristojni organi (policija in tožilstvo) začeli upoštevati kot merodajno usmeritev, kar je vodilo v občuten padec števila podanih kazenskih ovadb. V obdobju od 2013 do 2019 se je tako drastično zmanjšalo število zaključenih kazenskih postopkov, obsodilnih sodb in kaznovalnih nalogov. V letih 2020 in 2021 je opazen porast vloženih ovadb (38 ovadb v letu 2020 in 73 v letu 2021), v letu 2022 pa je število ovadb približno enako kot leta 2019 (37). [6] Razlog za porast števila ovadb med leti 2020 in 2021 sicer uradno ni znan, mogoče pa je, da ima opraviti z svetovno pandemijo zaradi covida-19 in z njim povezanimi ukrepi (cepljenje, lockdown).
Število ovadb glede na troletno obdobje [4]
2010 – 2012: št. ovadb 167, sklepi o zavrženju ovadb: 72 (43%), obsodilnih sodb 11 (6,6%).
2013 – 2015: ovadb 67, sklepi o zavrženju: 79 (117%), obsodilnih sodb 15 (22%).
2016 – 2018: ovadb 82, sklepi o zavrženju 53 (65%), obsodilnih sodb 1 (1,2%).
2019 – 2021: ovadb 137, sklepi o zavrženju 124 (90,5 %), sodb 3 (2%).
2022: ovadb 37, sklepi o zavrženju 41 (110%), obsodilne sodbe 4 (11%). [5]
Analiza Varuha človekovih pravic je pokazala, da se je v obdobju od 2008–2018 skoraj četrtina, tj. skoraj 25 % (36 od 145) zadev zaključilo z neko sankcijo za storilca.
Glede načina izvršitve kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1 je šlo v 53 % zadev (21 od 40 zadev), za zapise s strani uporabnikov spleta (v največji meri prek omrežja Facebook, sledijo različni spletni forumi ter prek komentarjev pod spletnimi članki).
Med skupno 243 osumljenci v obdobju od 2008–2018 je šlo večinoma za posameznike, ki niso bili javne osebe; v približno 30 primerih pa so kot osumljenci nastopale osebe, ki so bile do določene mere izpostavljene javnosti (politiki, novinarji, javni intelektualci). Vsi, zoper katere se je postopek končal z neko sankcijo (bodisi obsodbo bodisi izpolnitvijo naloge v okviru instituta odloženega pregona), so bili posamezniki, ki niso bili javne osebe ali odgovorni uredniki medijev. [3]
Slika 2: Primeri glede na odločitev tožilstva po obdobjih
Slika 3: Ovadbe glede na osebne okoliščine žrtev
Gledano z vidika osebnih okoliščin, se je največ obravnavanih zadev nanašalo na dejanja zoper osebe z LGBTI+ osebnimi okoliščinami (23 zadev), Rome (15 zadev), druge narode nekdanje Jugoslavije (12 zadev), različna politična prepričanja – komunisti, desničarji itd. (8 zadev), muslimane (7 zadev), begunce in migrante (6 zadev – od tega dve v povezavi z islamsko vero) ter temnopolte (6 zadev). [3]
Socialna omrežja
Da bi preprečila širjenje nezakonitega sovražnega govora na spletu, je Evropska Komisija maja 2016 s Facebookom, Microsoftom, Twitterjem in YouTubom sklenila dogovor o »Kodeksu ravnanja v boju proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu« (“Code of conduct on countering illegal hate speech online”). V letu 2018 so se Kodeksu ravnanja pridružila družbena omrežja Instagram, Snapchat in Dailymotion. Leta 2019 je sledila spletna stran Jeuxvideo.com, leta 2020 družbeno omrežje TikTok in leta 2021 Linked. Maja oziroma junija 2022 sta sodelovanje s Kodeksom ravnanja napovedala še Rakuten Viber in Twitch. [1]
Facebook je med oktobrom in decembrom 2021 zaznal in ukrepal glede 17,4 milijona vsebin, ki so vsebovale sovražni govor. Med januarjem in marcem 2021 je bilo odstranjenih kar 25,2 milijonov sovražnih vsebin.
TikTok je med aprilom in junijem 2021 odstranil 81.518.334 videoposnetkov. Od tega jih je bilo 1,78 milijona (2,2 odstotka) kategoriziranih kot sovražno vedenje. 80,8 odstotka teh videoposnetkov je bilo odstranjenih v 24 urah po objavi, 60,6 odstotka pa jih je v času odstranitve imelo nič ogledov.
Twitter je v prvi polovici leta 2021 ukrepal (v obliki odstranitve tvitov in prepovedi računov) v 1.1 milijona primerov zaradi kršitve pravilnika o sovražnem vedenju.
Youtube je med januarjem in marcem 2021 odstranil 85.247 videoposnetkov, ki so kršili njihovo politiko sovražnega govora. [2]
V istem obdobju je Instagram odstranil 6,3 milijona sovražnih vsebin. [5]
Do danes je Facebook edina platforma, ki poroča o meritvah razširjenosti sovražnega govora. Družba je poročala, da je bila med januarjem 2021 in marcem 2021 razširjenost sovražnega govora od 0,05 % do 0,06 %, kar kaže na rahlo zmanjšanje v primerjavi z njihovima prejšnjima poročiloma. [2]
Slika 3: Ovadbe glede na osebne okoliščine žrtev
Viri:
- 1. Evropska komisija. (2019). The EU Code of conduct on countering illegal hate speech. Dostopno na svetovnem spletu: https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/policies/justice-and-fundamental-rights/combatting-discrimination/racism-and-xenophobia/eu-code-conduct-countering-illegal-hate-speech-online_en
- 2. Unesco (United Nations Office on Genocide Prevention and the Responsibility to Protect). (2021). Addressing hate speech on social media: Contemporary challenges. Pariz: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization. Pridobljeno na: https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000379177
- 3. Varuh človekovih pravic Republike Slovenije. (2021). Kazenskopravni pregon sovražnega govora v Sloveniji po 297. členu Kazenskega zakonika KZ-1: Analiza tožilske prakse pregona kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti v obdobju 2008–2018. Ljubljana: Varuh človekovih pravic RS. Pridobljeno na https://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/Razne_publikacije/Sovrazni_govor_knjizica2.pdf
- 4. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije. (2023). Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2022. Pridobljeno na https://www.dt-rs.si/files/documents/Letno%20poro%C4%8Dilo%20DT%20za%20leto%202022.pdf
- 5. O’Driscoll, A. (2023). Online hate crime statistics and facts od 2020 – 2023. com. Pridobljeno na https://www.comparitech.com/blog/information-security/online-hate-crime-statistics/#11_There_is_a_correlation_between_online_hate_speech_and_physical_crimes_against_minorities
- 6. Zagovornik načela enakosti RS. (2023). Redno letno poročilo za leto 2022. Sistemski pregled. 1. del. Ljubljana: Zagovornik načela enakosti Republike Slovenije. Pridobljeno na https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2023/06/Redno-letno-porocilo-2022_1-del-1.pdf