Bodimo prijazni
Naslov projekta: »Bodimo prijazni«
Obdobje izvajanja: 1. oktober 2023 do 31.december 2024
Vrednost projekta: 57.791,02
Sofinanciranje: Evropska unija v okviru programa Impact4values
Vloga zavoda PIP: Izvajalec projekta
- Pričetek delovanja stične točke: 8.12. 2023
- Kraj delovanja stične točke: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83
- Stična točka bo dosegljiva štiri ure dnevno, in sicer med 10. in 14. uro.
Cilji projekta
Povečana senzibilnost ljudi: Javnost je potrebno izobraziti in opolnomočiti do te mere, da bodo sovražni govor prepoznali kot nekaj nesprejemljivega, da se bodo zavedali njegovih posledic in da se bodo takšnemu načinu komunikacije tudi zoperstavili.
Nagovarjanje h prijazni komunikaciji: Cilj je ljudem približati prijazen in spoštljiv način komunikacije, kot protiutež sovražnemu govoru.
Točka za podporo ob zaznavi sovražnega govora: Na Zavod PIP se lahko obrnejo posamezniki in institucije, ki se soočajo s sovražnim govorom in potrebujejo ustrezno svetovanje in pomoč. V okviru točke ciljamo k povečanju prijav sovražnega govora pristojnim institucijam (tožilstvo, policija).
Sovražni govor ni pot v prihodnost. Prijaznost ustvarja mostove, ne zidov.
Kako se zoperstaviti
Točka za podporo ob zaznavi sovražnega govora je namenjena posameznikom in institucijam/organizacijam, ki se soočajo s sovražnim govorom. V kolikor ste mišljenja, da ste bili vi ali vam bližnji žrtev sovražnega govora, se lahko obrnete na Zavod PIP. V okviru točke zagotavljamo pomoč žrtvam sovražnega govora, z napotovanjem na pristojne institucije. Presojamo o utemeljenosti prijave, nudimo celostno svetovanje o najprimernejših nadaljnjih korakih, pomagamo pri prijavah sovražnega govora. Točka ne bo omejena zgolj na čas trajanja projekta, temveč bo ostala del naše temeljne dejavnosti.
- Pričetek delovanja stične točke: 8.12. 2023
- Kraj delovanja stične točke: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83
- Stična točka bo dosegljiva štiri ure dnevno, in sicer med 10. in 14. uro.
Želim prijaviti sovražni govor
Kaj je sovražni govor?
Obstaja več definicij sovražnega govora, nekaterih širših, drugih ožjih. Odbor ministrov Sveta Evrope uporablja dokaj široko definicijo, po kateri je sovražni govor vsako širjenje, spodbujanje ali opravičevanje sovraštva, ki temelji na nestrpnosti, agresivnem nacionalizmu ali etnocentrizmu, diskriminaciji in sovražnosti proti manjšinam, migrantom ali osebam z migrantskim ozadjem.
Večina evropskih držav je povzela približno podobno definicijo, ki trdi, da je sovražni govor javni govor, ki spodbuja sovraštvo do posameznika ali skupine na podlagi določenih lastnosti (barva kože, etnično poreklo, spol, seksualna orientacija, veroizpoved, invalidnost ipd.). [3]
Glede na pravno definicijo v Sloveniji sovražni govor ne more biti kazniv, če ravnanje storilca ni pripeljalo do ogrozitve ali motenj javnega reda in miru. Za kaznivost izražanja morata obstajati objektivna možnost in tudi verjetnost, da bo kršen javni red in mir. [1]
Ugotavljamo, da univerzalna definicija sovražnega govora ne obstaja. Širša, sociološka definicija sovražnega govora ni enaka pravni, ožji definiciji sovražnega govora. To pomeni, da ni nujno, da bo družbeno nesprejemljiv sovražni govor (po sociološki definiciji) tudi nezakonit. [1]
Kljub temu je potrebno sovražni govor tudi sicer obsoditi in nanj opozoriti, že zaradi posledic, ki jih povzroča – od težkih duševnih posledic za posameznika (stres, depresija, tesnoba, slabše fizično zdravje …), kot tudi dolgoročnih posledic za celotno družbo (družbeni konflikti, vojne, genocid nad manjšinami).
Sovražni govor lahko vodi do zločinov iz sovraštva
Prav tako je v pravnem pogledu potrebno razlikovati sovražni govor (t. i. hate speech) od zločina iz sovraštva (t. i. hate crime), saj ju mnogi zamenjujejo.
Zločini iz sovraštva so kazniva dejanja (grožnje, napad, umor, premoženjska škoda …), ki jih motivirajo osebne okoliščine žrtve (rasa, etnična pripadnost, kultura, barva kože, spolna usmerjenost, veroizpoved, status invalida ipd.). [3]
Seveda pa lahko sovražni govor posredno vodi do zločinov iz sovraštva. O tem priča tudi študija akademikov iz HateLab vozlišča pod okriljem Univerze v Cardiffu, ki je leta 2019 pokazala, da lahko razširjenost sovražnega govora na spletu povzroči povečanje števila fizičnih zločinov proti manjšinam v fizičnem svetu. [2] Do podobnih dognanj so prišli tudi v nemški študiji, kjer so odkrili močno povezavo med skrajno desničarskimi, protibegunskimi izjavami v nemških družbenih medijih in nasilnimi zločini proti beguncem. [4]
Zbornik priporočil za preprečevanje in sankcioniranje sovražnega govora
Zbornik priporočil za preprečevanje in sankcioniranje sovražnega govora je nastal v okviru projekta Bodimo prijazni. V zborniku je zbranih 26 priporočil, ki smo jih posredovali
Pričevanja anonimnih: “Bila sem že drek, banana, šimpanz, črna prasica …”
Na nedavni strokovni konferenci Zavoda PIP Ugasnimo sovražni govor, prižgimo razum smo poleg oblikovanja priporočil odločevalcem, kar je bil tudi osnovni cilj konference, zbirali osebna
Odprte prijave na strokovno konferenco: Ugasnimo sovražni govor, prižgimo razum
Zavod PIP v torek, 10. decembra, organizira strokovno konferenco Ugasnimo sovražni govor, prižgimo razum, v okviru projekta Bodimo prijazni. Konferenca bo potekala v Institutu informacijskih znanosti
Priporočilo: Splet mora šteti kot javni kraj
Nedavno smo se s vprašanji o nadzoru in sankcijah policije v primerih nezakonitega sovražnega govora na spletu obrnili tudi na Ministrstvo za notranje zadeve. Na
Priporočilo: Slovenija potrebuje organizacijo, ki bi prevzela moderiranje družbenih omrežij
V zadnjih tednih smo se intenzivno lotevali vprašanja moderiranja družbenih omrežij in odkrivali, kdo v Republiki Sloveniji je za slednje pravzaprav odgovoren. Sovražnega govora (pa
Ko svastike na prvi šolski dan krasijo kožo mladih Mariborčanov
Prejeli smo prijavo sovražnega govora, tokrat s strani Mariborčanke, ki je na prvi šolski dan, ki bi moral biti v znamenju veselja in novih začetkov,
Odgovorni urednik Nove24 poziva k množičnemu oboroževanju
V Zavodu PIP smo v okviru projekta Bodimo prijazni prejeli prijavo sovražnega govora v obliki prispevka spletnega medija demokracija.si. Članek z naslovom “Še enkrat: Oborožite
Omrežje X pod Elonom Muskom je ponovno sprejelo nekdaj odstranjene zloglasne profile
Po prevzemu omrežja X se je Elon Musk zaradi lastnih pogledov in načel odločil, da bo na široko odprl vrata svobodi govora na danem omrežju,
Kanala sovraštva na omrežju X po naših večkratnih prijavah zaprli, ampak …
Aprila smo po prijavi sovražnega govora poročali o zloglasnih profilih Slovenisti in Slovenisti_TV, ki sta bila sporna zaradi skrajno rasističnih in antisemitističnih sporočil na omrežju
Skrajna sovražnost in homofobija po Paradi ponosa
Prejeli smo prijavo sovražnih vsebin, ki so se s svetlobno hitrostjo razširile po številnih medijskih objavah dogodka Parade ponosa, ki je potekala minulo soboto. Po
Viri:
1. Bergant, K. (29. 5. 2018). Sovražni govor v slovenski kazenski zakonodaji in praksi [Predstavitev]. Pridobljeno na. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Verska-svoboda/Posveti/a9a8e53925/PPT-SOVRAZ_NI-GOVOR.pdf
2. Cardiff University. (15. 10. 2019). Increase in online hate speech leads to more crimes against minorities. Phys.org. Pridobljeno na: https://phys.org/news/2019-10-online-speech-crimes-minorities.html
3. Mirovni inštitut. (2012). Preprečevanje sovražnega govora na spletu. Ljubljana: Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne družbene in politične študije. Pridobljeno na https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2020/02/Behave_Preprecevanje-sovraznega-govora-na-spletu-SLO_21-08-31.pdf
4. Müller, K. in Schwarz, C. (2020). Fanning the Flames of Hate: Social Media and Hate Crime. Pridobljeno na: https://ssrn.com/abstract=3082972 ali http://dx.doi.org/10.2139/ssrn.3082972
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
