1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli?

2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije?

3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM?

4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik?

5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)?

6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne?

7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta?

8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora?

9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja?

10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?

11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?

12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane?

13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene?

14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako?

15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves?

16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu?

17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu?

18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike?

19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite.

20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina?

21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)?

22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov?

23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati?

24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere?

25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli.

26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite?

27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo?

28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta?

29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja?

30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo?

31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru?

1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli?

2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije?

3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM?

4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik?

5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)?

6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne?

7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta?

8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora?

9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja?

10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?

11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?

12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane?

13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene?

14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako?

15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves?

16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu?

17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu?

18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike?

19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite.

20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina?

21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)?

22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov?

23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati?

24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere?

25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli.

26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite?

27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo?

28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta?

29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja?

30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo?

31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru?

1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli? 

2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije? 

3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM? 

4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik? 

5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)? 

6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne? 

7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta? 

8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora? 

9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja? 

10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?  

11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?  

12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane? 

13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene? 

14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako? 

15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves? 

16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu? 

17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu? 

18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike? 

19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite. 

20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina? 

21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)? 

22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov? 

23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati? 

24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere? 

25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli. 

26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite? 

27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo? 

28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta? 

29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja? 

30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo? 

31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru? 

1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli? 

2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije? 

3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM? 

4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik? 

5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)? 

6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne? 

7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta? 

8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora? 

9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja? 

10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?  

11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?  

12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane? 

13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene? 

14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako? 

15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves? 

16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu? 

17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu? 

18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike? 

19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite. 

20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina? 

21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)? 

22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov? 

23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati? 

24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere? 

25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli. 

26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite? 

27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo? 

28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta? 

29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja? 

30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo? 

31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru? 

1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli? 

2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije? 

3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM? 

4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik? 

5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)? 

6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne? 

7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta? 

8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora? 

9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja? 

10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?  

11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?  

12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane? 

13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene? 

14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako? 

15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves? 

16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu? 

17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu? 

18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike? 

19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite. 

20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina? 

21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)? 

22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov? 

23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati? 

24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere? 

25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli. 

26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite? 

27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo? 

28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta? 

29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja? 

30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo? 

31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru? 

1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli? 

2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije? 

3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM? 

4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik? 

5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)? 

6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne? 

7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta? 

8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora? 

9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja? 

10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?  

11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?  

12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane? 

13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene? 

14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako? 

15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves? 

16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu? 

17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu? 

18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike? 

19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite. 

20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina? 

21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)? 

22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov? 

23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati? 

24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere? 

25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli. 

26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite? 

27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo? 

28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta? 

29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja? 

30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo? 

31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru? 

1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli?

DA. In poleg prostora tudi ustrezen razpis za pridobitev sredstev za delovanj

2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije?

3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM?

4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik?

5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)?

6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne?

7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta?

8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora?

V Stranki mladih – Zeleni Evrope smo se zavezali, da bo Maribor ponovno postal Odprt, Povezovalen in Neustavljiv, kar pomeni, da bomo uredili pogoje, ki bodo mesto naredili prijaznejše in prispevali k dvigu bivanjskega standarda. Glede na to, da je za to potreben tudi denar, bo ena od petih prioritet Ureditev »podfinanciranja« s strani države (trenutno Maribor izgublja 20 – 25 milijonov € letno). Vzporedno bomo sprejeli Občinski prostorski načrt, ki bo usklajen s prebivalci, gospodarstvom ter stroko. Za dvig bivanjskega standarda bomo poskrbeli za posodobitev javnega potniškega prometa ter optimizacijo prevoznosti cest s ciljem čim manjše porabe časa in obremenjevanja okolja. Naša zaveza je tudi energetska in siceršnja obnova vrtcev, osnovnih šol ter zdravstvene, športne in druge občinske infrastrukture vključno z obnovo dotrajanih cest, pločnikov in kolesarskih poti. Tudi izven ožjega mestnega središča. Zagotavljanje prehranske in energetske samooskrbe, da bomo kot mesto nemoteno delovali tudi v nepredvidljivih časih. Maribor bo postal sodobno mesto, kjer bomo težili k zmanjšanju odpadkov (oziroma k ZERO WASTE), nikakor pa razmišljali o sežigalnici.

Zato s ponosom predstavljam dve naši kandidatki, ki sta tudi nosilki list za MČ Ivana Cankarja Iris Magajna, ki je vrnila življenje Mali tržnici in je ustanoviteljica Zero – waste trgovine ZELENA JAPKA in MČ Radvanje Karmen Valenti, ki je bila ustanoviteljica Radvanjske tržnice, sedaj pa vodi Zeleni Krog, ki Mariborčanke in Mariborčane oskrbuje neposredno od kmetov ter ena izmed najaktivnejših uporabnic mestnih vrtov nasproti Vile Rustike.

9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja?

10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?

11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?

12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane?

13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene?

14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako?

15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves?

16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu?

17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu?

18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike?

Nevladne organizacije lahko težave rešujejo bolje in ceneje in so dostopnejše, kot psihologi in ostali svetovalci v javnih službah. Zadostno financiranje teh NVO pomeni povečano skrb za mlade z duševnimi težavami in posledično tudi prihranek denarja, saj bo vsak, ki bo primoran poiskati pomoč v okviru uradnih inštitucij stal družbo in mesto bistveno več, da o škodi, ki se je tej osebi zgodila, sploh ne govorimo. Zato bom uredil zadostno financiranje tovrstnih dejavnosti.

19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite.

20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina?

21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)?

22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov?

23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati?

24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere?

25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli.

26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite?

27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo?

28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta?

29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja

31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru?

1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli? 

2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije? 

3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM? 

4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik? 

5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)? 

6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne? 

7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta? 

8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora? 

9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja? 

10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?  

11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?  

12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane? 

13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene? 

14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako? 

15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves? 

16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu? 

17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu? 

18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike? 

19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite. 

20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina? 

21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)? 

22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov? 

23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati? 

24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere? 

25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli. 

26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite? 

27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo? 

28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta? 

29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja? 

30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo? 

31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru? 

Your content goes here. Edit or remove this text inline or in the module Content settings. You can also style every aspect of this content in the module Design settings and even apply custom CSS to this text in the module Advanced settings.

1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli? 

2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije? 

3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM? 

4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik? 

5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)? 

6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne? 

7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta? 

8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora? 

9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja? 

10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?  

11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?  

12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane? 

13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene? 

14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako? 

15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves? 

16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu? 

17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu? 

18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike? 

19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite. 

20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina? 

21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)? 

22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov? 

23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati? 

24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere? 

25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli. 

26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite? 

27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo? 

28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta? 

29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja? 

30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo? 

31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru? 

Your content goes here. Edit or remove this text inline or in the module Content settings. You can also style every aspect of this content in the module Design settings and even apply custom CSS to this text in the module Advanced settings.

1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli? 

2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije? 

3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM? 

4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik? 

5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)? 

6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne? 

7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta? 

8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora? 

9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja? 

10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?  

11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?  

12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane? 

13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene? 

14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako? 

15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves? 

16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu? 

17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu? 

18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike? 

19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite. 

20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina? 

21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)? 

22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov? 

23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati? 

24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere? 

25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli. 

26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite? 

27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo? 

28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta? 

29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja? 

30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo? 

31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru? 

Your content goes here. Edit or remove this text inline or in the module Content settings. You can also style every aspect of this content in the module Design settings and even apply custom CSS to this text in the module Advanced settings.

1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli? 

2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije? 

3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM? 

4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik? 

5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)? 

6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne? 

7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta? 

8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora? 

9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja? 

10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?  

11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?  

12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane? 

13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene? 

14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako? 

15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves? 

16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu? 

17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu? 

18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike? 

19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite. 

20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina? 

21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)? 

22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov? 

23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati? 

24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere? 

25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli. 

26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite? 

27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo? 

28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta? 

29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja? 

30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo? 

31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru?