Čas volitev v Evropski parlament se neustavljivo bliža – spomnimo, v Sloveniji bodo volitve v Evropski parlament potekale v nedeljo, 9. junija 2024. Voliti bo mogoče tudi predčasno, in sicer od torka do vključno četrtka pred volilno nedeljo, torej od 4. do 6. junija 2024. Ker bomo volivci v Sloveniji tokrat izvolili 9 poslancev Evropskega parlamenta, smo vse stranke, ki so potrdile udeležbo na volitvah, povprašali o njihovih nazorih glede sovražnega govora. Slovenski poslanci v petletnem mandatu skupaj s poslanci drugih članic Evropske unije sprejemajo odločitve, ki imajo pomembne posledice tako za državo Slovenijo kot njene državljane. Zato menimo, da je njihov vidik sovražnega govora in morebitna umestitev te tematike v programsko shemo sleherne stranke nadvse pomemben faktor.
Kaj o sovražnem govoru porečejo v stranki Desus – Dobra država?
Ker smo kontaktirali 10 strank, bomo do pričetka volitev postopoma objavljali njihove odgovore. Tokrat prilagamo odgovor strank Desus in Dobra država, ki sta vložili skupno listo kandidatov za evropske volitve.
- Boste ob morebitni izvolitvi v novem obdobju Evropskega parlamenta v zvezi s sovražnim govorom podali kakšne željene smernice?
V okviru aktivnosti in programa za volitve v EU parlament, smo dali poudarek na teme in področja, ki se rešujejo na ravni EU. Seveda pa to ne pomeni, da nimamo odgovorov na pereča in aktualna vprašanja, kot je tudi to glede t.i. sovražnega govora, ki ga moramo v največji možni meri omejiti in izključiti in javnega diskurza, tako na nacionalni, kot tudi EU ravni.
- Menite, da lahko sovražni govor (ki sicer bazira na predsodkih in diskriminaciji) vpliva na empatijo, pristranskost in odločitve, zlasti, kadar zadeva ranljive skupine (Romi, invalidi, begunci …)?
Vsekakor, saj javno izražanje predsodkov in diskriminacije, ki bi vplivale na empatijo, pristranskost in odločitve proti katerikoli ranljivi skupini ali posamezniku je absolutno nedopustno in kaznivo.
- Ali programska shema vaših strank za evropske volitve posredno ali neposredno prišteva tudi problematiko sovražnega govora, vključno s pravnimi vidiki, ki veljajo v Republiki Sloveniji, glede na 297. člen Kazenskega zakonika?
Nobena od strank v svojem programu nima posebne opredelitve glede sovražnega govora, saj menimo, da obstoječa zakonodaja ustrezno ureja predmetno področje.
- Kakšna so vaša priporočila glede ustreznosti slovenske zakonodaje, natančneje glede kazenske obravnave sovražnega govora? Bi kaj spremenili/dodali?
Za enkrat ne.
- Kakšna so vaša priporočila glede ustreznosti oz. ustrezne uvedbe enotne EU zakonodaje, natančneje glede kazenske obravnave sovražnega govora?
V EU mora v tem pogledu veljati enotna zakonodaja.
- Glede na to, da je prav na podlagi sovražnega govora v preteklosti prišlo do vojn in genocida, je na mestu vprašanje stališča, kaj je za vas dopustna meja sovraštva in kje je treba narediti rez.
Glede sovražnega govora ne sme biti prav nobene tolerance. Treba ga je preprečiti. Kako bi to lahko dosegli v celoti, pa je za enkrat nejasno.
Projekt Bodimo prijazni je financiran s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.