Maj 2025 

Predlog zakona o gostinstvu razburja lastnike slovenskih nepremičnin, saj močno omejuje oddajo stanovanj in hiš v kratkotrajni najem. Ljudje, ki so gradili hiše ali kupili stanovanje, so pri tem plačali vse davke, prav tako plačujejo vse davke ob oddaji lastnih nepremičnin v kratkotrajni najem prek različnih platform (Booking, Airbnb). Za mene kot krščanskega demokrata, ki verjame v svobodno gospodarsko pobudo, so tovrstni radikalni posegi države v zasebno lastnino nesprejemljivi. Ne le da gre za neskladje s slovensko ustavo, ampak tudi z evropskim pravnim redom. Zato sem Evropsko komisijo v pismu opozoril na dogajanje v Sloveniji, moji pobudi pa so se pridružili tudi ostali slovenski poslanci iz vrste Evropske ljudske stranke (EPP).

Skladno z evropskim pravom bi morala Slovenija pred sprejetjem zakona opraviti postopek priglasitve (t.i. TRIS postopek). Po mojih informacijah Slovenija tega ni storila. Menim, da je zakon tudi v neskladju z Direktivo o storitvah, saj predlagani ukrepi niso sorazmerni, niso ustrezno utemeljeni in so lahko diskriminatorni. Pomembno je, da so o potezah slovenske vlade obveščene tudi evropske institucije.

Gre za ponoven napad vlade na slovensko podeželje. Enostavno noro in nerazumno je, da država omejuje oddajo hiš v kratkoročni najem turistom. Ljudje so hiše gradili z lastnimi rokami in svojim denarjem, zato država ne more odrejati, kaj lahko ljudje z lastnim premoženjem počnejo. Prakse z omejevanjem oddaje stanovanj in hiš v kratkoročni najem po drugih držav EU kažejo, da te ne prinašajo večje ponudbe dolgoročnih najemov in nižjih cen nepremičnin. Če želimo rešiti stanovanjsko problematiko v Sloveniji, je rešitev jasna: sprostiti je treba fond stavbnih zemljišč, zagotoviti pravno varstvo tudi za najemodajalce in znižati davke na oddajo nepremičnin v najem.

Matej

April 2025 

Zdi se, da je svet vržen s tečajev. Mednarodno pravo, ki je bilo ključ povojne ureditve sveta, ne velja več. Ker si je Rusija vzela Ukrajino, Kitajska vidi prosto pot do Tajvana in Amerika do Grenlandije. Ost svetovne geopolitike se seli na Pacifik, kjer se pripravljamo na epski obračun med demokratičnim zahodnim svetom in vse bolj tesno povezanimi avtoritarnimi režimi. Amerika se zato umika iz Evrope, mi smo čez noč ugotovili, da brez strateške pomoči Združenih držav ne zmoremo zagotavljati lastne varnosti – nimamo jedrskega dežnika, balističnega ščita in ne satelitskih podatkov za sodobno obrambno delovanje. Z uvedbo carin je Donald Trump sprožil še novo svetovno trgovinsko vojno za katero bomo šele videli, ali gre za spretno pogajalsko potezo nepredvidljivega predsednika ali za novo ekonomsko doktrino, ki lahko vodi v še hujše geopolitične napetosti.

Priznati si bomo morali, da je Evropa v zadnjih tridesetih letih na področju varnosti zaspala. Nismo pred dilemo maslo ali topovi, ampak je zadeva zelo kruta: brez topov ne bo masla. Ruska vojaška grožnja je dejstvo in Evropa brez lastne vojaške moči ne bo mogla zavarovati lastnih gospodarskih interesov. Obramba je pravična, častna in povsem skladna s krščanskimi vrednotami, napad na drugo državo ni. Znotraj NATA bosta nastali dve skupini držav: prva skupina, ki se dogovorov drži in ona druga. Tisti, ki se bodo dogovorov držali, bodo deležni varnostnih jamstev ter poglobljenega političnega in gospodarskega sodelovanja. Oni drugi bodo ostali sami.

Evropa se spreminja in to s svetlobno hitrostjo. Pripravlja se prvi »omnibus« paket zakonov, ki močno zmanjšuje birokracijo za poročanja podjetij – sledi jih še osem. Prihaja zaostritev migracijske politike. Nihče več ne govori o zelenem prehodu, ampak o čisti energiji po dostopnih cenah. Gospodarstvo, industrija in varnost postajajo ključne prioritete. To je smer prihodnosti: želim si, da tudi za Slovenijo ne zgolj za svet okoli nas.

Aprila sem v okviru delegacije Evropskega parlamenta obiskal Ukrajino. Mir ni samoumeven in je največja vrednota. Tega se zaveš šele, ko ga izgubiš.   

(foto: osebni arhiv poslanca)

Matej

Marec 2025 

Za nami je sto dni nove Evropske komisije. Vesel sem, da se Evropska unija premika v pravo smer in da je Evropska komisija pripravila ključne zakonodajne rešitve, ki smo jih obljubili ljudem: prvi omnibus za debirokratizacijo in izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, novi Dogovor za čisto industrijo, premik od ideološkega k razumnemu zelenemu prehodu, Akcijski načrt za dostopno energijo, napoved trše migracijske politike in načrt za obrambo Evrope. Na eni strani gledamo Donalda Trumpa, kako s svetlobno hitrostjo in izvršnimi ukazi na glavo postavlja Ameriko in svet, in na drugi strani Evropsko unijo, s svojimi zapletenimi procedurami in institucijami. Vseeno sem prepričan, da bo čas kmalu pokazal, da Trumpova hitrost nikakor ne bo odtehtala neumnosti, ki jih bodo prinesle slabe in prehitro sprejete odločitve.

Znotraj Evropskih krščanskih demokratov se krepi zavedanje, da moramo stopiti na stran zaščite naših vrednot. Vesel sem, da smo na Odboru za zunanje zadeve (AFET) izglasovali predlog Evropski komisiji za projekt pomoči preganjanim kristjanom v višini 5 milijonov evrov. V svetu danes spremljamo eksplozijo nasilja nad kristjani. Še posebej kritično je naraščajoče nasilje nad kristjani v podsaharski Afriki, kjer spremljamo nov val jihadističnega nasilja. Evropska unija in vlade zahodnih držav se bodo morale jasno zavzeti za zaščito preganjanih kristjanov in za svobodo veroizpovedi po svetu.

Prav tako se premika na področju migracij. Evropska komisija je predstavila predlog Uredbe o vračanju, ki prinaša mnogo tršo migracijsko politiko. Kriminalci in teroristi nimajo pravice ostati, centri za vračanje migrantov, enotni postopki obravnave migrantov, ki bodo preprečevali zlorabe azilnih postopkov. Desna večina v Evropskem parlamentu mora storiti vse, da se spremembe na področju migracijske politike uresničijo.     

Evropski krščanski demokrati smo v prvih stotih dneh dokazali, da znamo pripraviti rešitve, ki smo jih obljubili ljudem. Sedaj je potrebno, da zagotovimo ustrezno večino za njihov sprejem. Za EPP bo ključno, da prelomi z nesmiselnim levičarskim okvirom, ki od nas zahteva, da naše programske rešitve lahko sprejemamo samo z glasovi levih socialistov, zelenih in liberalcev. Nikakor! Če ne bo šlo na levi, moramo poiskati glasove na desni. Dovolj je izsiljevanja s strani tistih, ki so Evropsko unijo z aktivizmom in nedelujočimi rešitvami pripeljali na rob propada. Naše prioritete so jasne: konkurenčno gospodarstvo, pameten zeleni prehod in trša migracijska politika. S kom bomo dosegli te prioritete ni pomembno, ljudje od nas pričakujejo zgolj in samo rezultate.

(foto: arhiv EP)

Matej

Februar 2025 

Dolgo časa je veljajo, da slovenska desnica v Bruslju ne more ničesar doseči. Samo spomnite se, kako spretno je slovenska levica ves ta čas domače probleme izvažala v Bruselj. Na desnici pa smo vse to leta in leta zgolj nemo opazovali. Prepričani smo bili, da ničesar ne moremo storiti in da nas nihče ne bo slišal. Napaka!

Evropska unija temelji na skupnih vrednotah in demokraciji. In če so te kršene, moramo na to opozoriti: glasno, samozavestno in argumentirano. Kar si v Sloveniji dovoli Golobova vlada presega meje dostojnosti in spodobnosti, grobo pa krši tudi načela demokracije in pravne države na katerih temelji EU. O tem smo v poslanski skupini NSi obvestili pristojne evropske institucije. Na naše povabilo je zato februarja v Slovenijo prišel evropski poslanec Adrian Vazquez Lazara (EPP), ki je v okviru dveh parlamentarnih odborov poročevalec Evropskih krščanskih demokratov za mnenje k Letnemu poročilu o vladavini prava.

Tajno sledenje državni tožilki brez sodne odredbe, hude zlorabe v slovenski Policiji, onemogočanje dela parlamentarni opoziciji, kaznovanje neposlušnih institucij z odvzemom finančnih sredstev, … Vse to si privošči Golobova vlada in o tem mora biti seznanjen tudi Bruselj. Skupaj s poslanskim kolegom Adrianom Lazarajem sva zato pozvala komisarja za demokracijo in pravno državo Michaela McGratha, da Evropska komisija v Slovenijo čim prej pošlje misijo za ugotavljanje dejstev. Zahteval sem tudi, da se do kršitev vladavine prava s strani Golobove vlade Evropska komisija uradno opredeli.

Dolžnost evropskih poslancev iz Slovenije je tudi, da o situaciji doma poročamo v Bruslju. Samozavestno, odločno in argumentirano, potem pridejo tudi rezultati.

»Ugotavljam skrb vzbujajoč trend uporabe parlamentarnih taktik za utišanje opozicije v Sloveniji«

Adrian Vazquez Lazara (EPP)

Poslanec Evropskega parlamenta

Matej

Januar 2025 

»Evropska unija je naša, potrebuje pa spremembo smeri!« To je vodilo mojega poslanskega mandata. Evropa mora narediti spremembe, predvsem potrebujemo več zdrave pameti, manj birokracije in spodbujanje tistih, ki delajo. Evropski krščanski demokrati ostajamo največja politična skupina v Evropskem parlamentu in pomembno je, da z dejanji ljudem pokažemo, da smo njihovo sporočilo na nedavnih volitev razumeli. Vesel sem, da smo si znotraj naše politične skupine enotni: potrebujemo razumen zeleni prehod, tršo politiko na področju migracij in spodbujanje evropskih inovacij ter konkurenčnosti. In te obljube moramo izpolniti. 

V tem mandatu delujem v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) ter Odboru za zunanje zadeve (AFET). Ključen izziv za EU na področju energetike bo, kako zagotoviti stabilno in cenovno dostopno preskrbo z energijo. Na zunanjepolitičnem področju pa moramo okrepiti varnost in stabilnost v EU.

Kot moj prvi uspeh prav gotovo lahko izpostavim oblikovanje parlamentarne medskupine za civilno zaščito in odpornost. Namen skupine je okrepiti odziv EU na naravne in druge nesreče ter izboljšati pogoje dela za gasilce in druge prostovoljce v sistemu civilne zaščite. Slovenija ima na področju organizacije civilne zaščite, zlasti prostovoljnih gasilcev Evropi veliko pokazati. In na to moramo biti ponosni!

V Sloveniji in Evropi pa ljudi najbolj skrbijo nelegalne migracije. Vesel sem, da se znotraj Evropskega parlamenta oblikuje močna skupina poslancev, ki podpiramo spremembe pakta o migracijah in azilu. Doseči moramo hitrejše vračanje nezakonitih migrantov in obravnavo prosilcev za azil v tretjih varnih državah.

Čas je, da od besed preidemo k dejanjem!

Matej

(foto: osebni arhiv poslanca)