V januarskem novičniku smo se pogovarjali z organizacijo, ki je znana domala vsakemu Slovencu – borijo se za čistejša mesta in naravo ter podpirajo zero waste gospodinjstva. Organizacija je bila ustanovljena leta 2009 in bo marca praznovala 17 let. Četudi imajo sedež v Ljubljani, so aktivni na območju celotne Slovenije. Aktivno sodelujejo tudi z mariborskimi organizacijami, ki delujejo na sorodnih področjih. Javnosti so najbolj poznani po največji ekološki čistilni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, in sicer leta 2010 in 2012. Akciji sta privabili kar 14% celotne populacije, kar velja za rekord med vsemi državami.
Lahko na kratko opišete vašo organizacijo? S čem se ukvarjate, za kaj se zavzemate in kdo so vaši uporabniki oz. ciljna publika?
Ekologi brez meja se zavzemamo za svet brez odpadkov, ki ga skušamo doseči z ozaveščanjem, aktivacijo in predvsem povezovanjem posameznikov, odločevalcev in organizacij. Naše poslanstvo je odkrivanje novih tem in zagotavljanje podatkov, s katerimi lahko vplivamo na spremembe politik in navad. Smo mnenjski voditelji na področju odpadkov, ki svoje napore usmerjamo predvsem v preprečevanje nastajanja odpadkov.
Naši uporabniki in ciljna publika so zelo raznoliki: od posameznikov in družin, šol in mladih, nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti, do podjetij in odločevalcev. Povezuje nas želja po manj odpadkov in boljši kakovosti življenja – brez moraliziranja in s poudarkom na sodelovanju.
Lahko navedete vaše ključne programe, ključne projekte?
Naše delo se prepleta skozi več programov in projektov, ki se med seboj dopolnjujejo. Najbolj prepoznaven je zagotovo projekt Očistimo Slovenijo, ki že leta dokazuje, da znamo kot družba stopiti skupaj, ko gre za skupno dobro. A čiščenje okolja je za nas vedno tudi začetek pogovora o tem, zakaj odpadki sploh nastajajo in kako jih lahko preprečimo.
Pomemben steber našega delovanja je program Zero Waste Slovenija, v okviru katerega sodelujemo z občinami, šolami in drugimi organizacijami pri uvajanju praks, ki dokazano zmanjšujejo količine odpadkov. Veliko pozornosti namenjamo tudi izobraževanju mladih, ponovni uporabi, popravilom ter aktualnim temam – od tekstila in plastike do digitalnih odpadkov.
Pomembno vlogo pri približevanju teh tem širši javnosti ima tudi naš portal Manj je več, kjer z zgodbami, praktičnimi nasveti in primeri dobrih praks kažemo, da trajnostni življenjski slog ni odrekanje, temveč priložnost za bolj premišljene in kakovostne izbire. Portal je prostor, kjer se teorija sreča z vsakdanom in kjer poskušamo dokazati, da je manj pogosto res – več.
Koliko oseb sestavlja vašo organizacijo (zaposleni, člani, prostovoljci)?
Ekologe brez meja sestavlja majhna, a predana ekipa 8 zaposlenih, a smo člani mrež Plan B za Slovenijo: mreža za trajnostni razvoj (mreža slovenskih okoljskih NVO), Zero Waste Europe (mreža evropskih nacionalnih ZW organizacij), Let’ s Do It! (gibanje organizatorjev množičnih čistilnih akcij), Break Free From Plastic (gibanje proti plastičnemu onesnaževanju) in Right to repair Europe (gibanje za pravico do popravila). Naše delo lajšajo in plemenitijo številni prostovoljci, praktikanti in partnerji.
Kaj, menite, so vaši ključni dosežki, na katere ste ponosni? Kako s svojim delom prispevate k dobrobiti širše skupnosti?
Leta 2012 je v akciji Očistimo Slovenijo sodelovalo 14 % prebivalcev, kar je še vedno rekord med vsemi državami, ki čistijo in smo na to seveda zelo ponosni. To ni le številka. To je izjava – da znamo Slovenci stati skupaj, ko gre za skupno dobro in našo naravo. Ta zgodba nam ni prinesla le očiščenega prostora, ampak tudi prepoznavnost Slovenije na svetovnem zemljevidu okoljevarstvenih pobud.
Ponosni smo predvsem na to, da nam je uspelo okoljske teme pripeljati iz ozkega kroga strokovnjakov v vsakdan ljudi. Da se danes o odpadkih, ponovni uporabi in odgovorni potrošnji govori bolj odkrito in manj z odporom, ni samoumevno.
Skozi leta smo dokazali, da je mogoče z dobrim sodelovanjem doseči konkretne rezultate: manj odpadkov v občinah, več popravil namesto zavržkov, več razmisleka pri nakupih in več povezovanja med različnimi akterji. Naš prispevek skupnosti ni le v številkah, ampak v krepitvi občutka, da spremembe niso nekaj, kar se dogaja »nekje drugje«, temveč nekaj, pri čemer lahko sodelujemo vsi.
Kakšne so vaše želje za prihodnost?
V prihodnosti si želimo predvsem več poguma za sistemske premike. Manj kratkoročnih rešitev in več dolgoročnega razmisleka. Želimo si okrepiti sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, razširiti dobre prakse zero waste ter še naprej graditi prostor, kjer okoljske teme niso obremenjujoče, temveč navdihujoče.
Naša želja je ostati organizacija, ki zna opozoriti na probleme, hkrati pa vedno ponudi tudi pot naprej – realistično in sodelovalno.
Kako svoje svoje delo vpletate nove prostovoljce ali sodelavce? Kako se lahko bralci pridružijo vašim aktivnostim?
Vedno smo veseli novih ljudi, ki bi se želeli vključiti v naše delo – bodisi kot prostovoljci, člani ali partnerji pri projektih. Vabimo tudi organizacije, šole, občine in druge nevladne organizacije k sodelovanju in izmenjavi znanj.
Posamezniki pa lahko veliko naredijo že sami: z manj impulzivnega nakupovanja, več popravljanja, izmenjave in razmisleka o tem, kaj zares potrebujemo. Okoljske spremembe se redko zgodijo čez noč – se pa zgodijo, ko dovolj ljudi naredi majhen, a vztrajen korak.



