dr. Milan Brglez

Poslanec Socialnih demokratov (SD) ter Socialistov in Demokratov (S&D)

www.milanbrglez.si

Mandati in članstvo

Št. mandatov: 1

  • Prvi mandat 2019-2024

Član odbora/delegacije:

  • EMPL – Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
  • D-RU – Delegacija pri odboru za parlamentarno sodelovanje EU-Rusija

Namestnik odbora/delegacije:

  • ENVI – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
  • D-CN – Delegacija za odnose z Ljudsko republiko Kitajsko
Mandati in članstvo

Št. mandatov: 1

  • Prvi mandat 2019-2024

Član odbora/delegacije:

  • EMPL – Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
  • D-RU – Delegacija pri odboru za parlamentarno sodelovanje EU-Rusija

Namestnik odbora/delegacije:

  • ENVI – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
  • D-CN – Delegacija za odnose z Ljudsko republiko Kitajsko
Socialna pravičnost kot jedro vseh naših prizadevanj

Februar 2024

Dragi mladi!

V tem tednu smo obeležili svetovni dan socialne pravičnosti, ki je namenjen ozaveščanju o neenakostih v družbi in njihovi odpravi. V iztekajočem se mandatu smo na evropski ravni na tem področju dosegli številne pomembne premike. Eden takšnih je nedvomno sprejetje evropskega jamstva za otroke, ki zagotavlja pravni okvir za osnovne pravice in standarde za ranljive skupine otrok na področju predšolske vzgoje in varstva, zdravstva, izobraževanja in prehrane. Z evropsko strategijo za oskrbo smo vseživljenjsko oskrbo končno začeli dojemati ko pravico in javno dobro. Pri tem sem ponosen, da sem bil soporočevalec Evropskega parlamenta za to področje, ki se ga v starajoči se evropski družbi moramo končno odločno lotiti, hkrati pa si želim, da bi za področje oskrbe sprejeli podobno evropsko jamstvo kot v primeru otrok.

Pomembne korake naprej smo naredili s sprejetjem direktive o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji ter s priporočili glede minimalnega dohodka, določen napredek pa smo dosegli tudi z novimi pravili za varstvo in zaščito pri delu. A številni izzivi kljub temu ostajajo in od nas zahtevajo, da socialno pravičnost postavimo v središče vseh nacionalnih in evropskih politik. Zato upam, da bomo z velikimi in odločnimi koraki pri uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic nadaljevali tudi v naslednjem mandatu.

Milan

    Biti na pravi strani zgodovine

    Januar 2024

    Dragi mladi!

    Vojna v Gazi že nekaj časa polni naslovnice, podatki o številu civilnih smrtnih žrtev pa iz dneva v dan strmo naraščajo. V času vojne stvari še bolj kot običajno poskušamo prikazovati črno-belo in od drugih zahtevamo, da se odločno postavijo bodisi na eno bodisi ne drugo stran. Sam sem odločno na strani mednarodnega prava, pri čemer sem večkrat povedal, da  zločin ene strani ne more nikoli opravičevati zločina druge strani.

    Tako sem ostro obsodil teroristični napad Hamasa na Izrael ter usmrtitve in druga teroristična dejanja, ki jih je Hamas izvedel nad izraelskimi in tujimi državljani, hkrati pa sem ostro obsodil tudi napade izraelske vojske na civiliste v Gazi ter kršitve mednarodnega humanitarnega prava. Zahod Izraelu dopušča nesorazmerno zlorabo pravice do samoobrambe, pri čemer lahko žal govorimo o prisotnosti elementov genocida. Zato podpiram tožbo Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem glede uporabe Konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida v Gazi. Južna Afrika v tem trenutku pravno brani čast človeštva, pri čemer sem mnenja, da bi se ji morali pridružiti tako Slovenija kot tudi Evropska unija.

    Milan

      Ob koncu leta

      December 2023

      Dragi mladi!

      Izteka se še eno zahtevno leto, ki so ga v Sloveniji in še marsikje drugod po Evropi zaznamovale vremenske ujme in poplave, ki so nas vnovič postavile pred resno preizkušnjo. Veseli me, da smo znali stopiti skupaj, ko je to bilo najbolj potrebno, in sočloveku priskočiti na pomoč, hkrati pa upam, da smo vremenske ekstreme razumeli tudi kot opozorilo matere narave, da se s podnebnimi spremembami moramo resneje in konkretneje ukvarjati. Gledajoč čez slovenske meje, je leto zaznamovala še vedno trajajoča vojna v Ukrajini, ki ji žal ni videti konca, za dodatno zaskrbljenost pa je poskrbela vojna v Gazi.

      Težav in izzivov je tako kar nekaj, zato upam, da bomo na volitvah v Evropski parlamentu junij 2024 dobili takšno sestavo Evropskega parlamenta, ki jih bo znala ustrezno nasloviti, hkrati pa dodatno okrepiti sodelovanje in naš skupni evropski dom. Naj bo to popotnica za prihajajoče leto.

      Želim vam mirne božično-novoletne praznike in srečno novo leto 2024.

      Milan

        Obisk delegacije Evropske unije

        November 2023

        Dragi mladi!

        Za mano je pestrih nekaj tednov, saj sem poleg obilice dela v Evropskem parlamentu in na terenu doma ta mesec gostil dvodnevni obisk evropske komisarke za enakost Helene Dalli in podpredsednika Evropskega parlamenta Marca Angela, ki sta Slovenijo obiskala na moje povabilo. Na to sem še posebej ponosen tudi zato, ker je šlo sploh za prvi takšen obisk dveh predstavnikov evropskih institucij pri nas.

        V bogatem programu, ki smo ga z ekipo pripravljali in usklajevali kar nekaj mesecev, so se v dveh dneh zvrstila srečanja s poslankami in poslanci Državnega zbora, ministrico za zunanje in evropske zadeve, varuhom človekovih pravic in zagovornikom načela enakosti, popestritev obiska pa so predstavljali ogled raziskovalnega jedrskega reaktorja v Reaktorskem centru Podgorica pri Ljubljani, pogovorni večer v organizaciji Združenja OnaVe na temo enakosti spolov, dialog z mladimi v Hiši EU, ki ga je na temo umetne inteligence organizirala Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, ter ogled Centra vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju. 

        Takšni obiski so izjemno pomembni, saj nam državljankam in državljanom Evropo iz Bruslja pripeljejo pred domač prag in ponudijo priložnost, da smo slišani in videni bolj kot običajno, hkrati pa predstavljajo tudi izvrstno priložnost za izmenjavo dobrih praks in utrjevanje spoznanja, da je edina prihodnost skupna, evropska. Iskreno upam, da bomo po tej poti nadaljevali tudi v prihodnje.

        In še, ste že pisali Miklavžu?

        Milan

          Parlamentarne volitve na Poljskem

          Oktober 2023

          Dragi mladi!

          Eden od pomembnejših dogodkov minulega konca tedna v Evropi so bile nedvomno parlamentarne volitve na Poljskem, ki smo jih z veliko zanimanja spremljali tudi v drugih državah članicah in katerih rezultat je pomemben za celotno Evropsko unijo. Poljska je namreč od leta 2015, odkar je oblast prevzela skrajno konservativna in evroskeptična stranka Zakon in pravičnost (PiS), skrenila z evropske poti, pri čemer se ji je pogosto očitalo spodkopavanje pravne države, podrejanje sodstva in kratenje človekovih pravic, ki so Poljsko pripeljali v neskladje s temeljnimi evropskimi vrednotami.

          Osem let kasneje se kljub največjemu številu osvojenih glasov na nedeljskih volitvah stranka PiS, kot kaže, naposled poslavlja, saj je večina pripadla proevropsko usmerjeni opoziciji. Volitve na Poljskem tako kažejo na to, da neliberalne in protievropske politične opcije vendarle zgubljajo zagon, kar je spričo takšnih in drugačnih kriz ter volitev v Evropski parlament prihodnje leto pomemben signal. Signal, da se evropske državljanke in državljani zavedamo, da lahko le skupaj, kot Evropa, učinkovito rešujemo izzive. To je še toliko pomembneje za male države, kot je Slovenija, zato iskreno upam, da bomo na volitvah v Evropski parlament, ki bodo junija prihodnje leto, okrepili naše domače evropske temelje, na katerih bomo gradili zeleno in socialno Evropsko unijo, ki bo solidarnost živela tudi v praksi in ne zgolj v besedi.

          Milan

            Varstvo voda je naš skupno projekt

            September 2023

            Dragi mladi!

            Upam, da ste poletne počitnice kljub vsemu, kar nam je julija in avgusta zakuhalo vreme, preživeli lepo in da ste si uspeli odpočiti za izzive, ki jih prinaša novo šolsko leto. Tudi poslanci v Evropskem parlamentu smo se vrnili v klopi Evropskega parlamenta, že posebej pestro pa je bilo na septembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, kjer smo glasovali tudi o predlogu revizije zakona o vodah, ki sem ga sooblikoval v svoji vlogi glavnega poročevalca.

            Veseli me, da smo osnutek zakona potrdili s prepričljivo večino (495 glasov za in le 12 proti), kar jasno kaže, da se poslanke in poslanci v Evropskem parlamentu zavedamo nujnosti varovanja voda in pomena učinkovitega upravljanja tega področja. S potrditvijo predloga spremembe zakona o vodah smo se tako med drugim zavzeli za zagotovitev pravočasne odzivnosti na vse večjo pojavnost novodobnih onesnaževal v okolju, okrepitev sodelovanja in operativne podpore na ravni EU, za pravičen prispevek onesnaževalcev pri preprečevanju in izvajanju nadzora nad onesnaževanjem ter za dostop do pravnega varstva v primerih, ko državne oblasti ne bodo izpolnile svojih obveznosti v skladu s predpisi Okvirne direktive o vodi.

            Varstvo voda je naš skupno projekt, ne samo za danes, ampak tudi za jutri. Zato se z izjemnim ponosom spominjam dosežkov iz časov, ko sem bil predsednik Državnega zbora. Takrat sem, skupaj s pomočjo civilne družbe, na čelu katere je bil nekdanji poslanec Brane Golubovič, uspel prepričati poslance, korak za korakom, da je treba pravico do pitne vode vpisati v Ustavo. Čas je za smel korak naprej.

            Milan

              Prepoved neplačanih pripravništev

              Julij 2023

              Draga mladina, počitnice so končno tu in mnogi ste verjetno že na poletnem oddihu. In prav je tako. Preden sem vam pridružim tudi sam, bi z vami želel deliti še nekaj misli. Da na mladih svet stoji, je verjetno ena od fraz, ki jo mladi najpogosteje slišite, še posebej in predvsem od nas, starejših. In čeprav je hkrati ena od najresničnejših, se v praksi žal še vedno velikokrat pokaže, da gre za lepe, a prazne besede. Še posebej, ko je govora o priložnostih za mlade.

              Na junijskem plenarnem zasedanju smo evropske poslanke in poslanci razpravljali o nujnosti kakovostnih pripravništev, ki bi mladim omogočile nabiranje prepotrebnih izkušenj, hkrati pa jim zagotovile dostojno življenje. Ob tem sem izrazil obžalovanje, da je bila tako pomembna tema uvrščena na konec dnevnega reda, a na koncu je vendarle pomembno, da o tem govorimo, in predvsem, da odločno ukrepamo. Na vztrajanje Socialistov in demokratov ter tudi na pobudo žal prehitro preminulega predsednika Davida Sassolija smo v Evropskem parlamentu dosegli prepoved neplačanih pripravništev, prav tako v nekaterih državah, med njimi tudi v Sloveniji. Četudi majhen korak, pa je to bil korak v pravo smer.

              Kot evropski poslanec sem vsa leta mojega mandata redno ponujal možnost opravljanja plačanega pripravništva v moji pisarni v Bruslju in Strasbourgu. Zame je to bila vsakič znova izjemna izkušnja, kakšna pa je bila izkušnja stažistk in stažistov, pa preverite na naslednjih povezavah:

              Prijetno poletje želim.

              Milan

              Socialna Evropska unija kot predpogoj za zagotavljanje otrokovih pravic

              Maj 2023

              V zadnjih letih se pri naslavljanju družbenih problemov skorajda ne moremo izogniti besedi »kriza«, katere največji davek vedno plačate ravno vi, mladi in najmlajši. Čeprav pristojnost oblikovanja socialnih politik ostaja v rokah držav članic, pa sta npr. pandemija covid-19 in vojna v Ukrajini jasno pokazali, da se moramo s socialnimi temami ukvarjati tudi na evropski ravni.

              Pomemben korak smo v tem mandatu storili s sprejetjem Evropskega jamstva za otroke, katerega cilj je zagotoviti dostop do osnovnih storitev vsem otrokom v Evropi, ki jim grozi revščina. Tak mehanizem je nedvomno pomemben, vendar pa moramo za učinkovito naslavljanje otrokovih pravic in pravic mladih zagotoviti podporo tudi njihovim družinam. Ključno za zagotavljanje dobrobiti otrok sta namreč ekonomska in socialna varnost družine. K tema med drugim prispevajo kakovostna delovna mesta, ki staršem omogočajo, da lahko svojim otrokom ne samo zagotavljajo osnovne materialne dobrine, ampak jim lahko tudi posvetijo potreben čas in pozornost, ki otroku daje občutek varnost in pomembno vpliva na njegov celostni razvoj.

              Zaradi vsega naštetega in zaradi množice kriz je pomembno, da otrokove pravice ostanejo visoko na dnevnem redu Evropske unije tudi v prihodnjem mandatu. Izjemno sem vesel, da bomo na Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve še v tem mandatu pripravili samoicinativno poročilo o socialnem vključevanju otrok in družin v času krize. Kot poročevalec v senci sem nanj izredno ponosen. Socialna Evropska unija je predpogoj za zagotavljanje enakosti vseh državljank in državljanov, pri čemer se temelji za enakost vzpostavijo že v ranem otroštvu. Za to sem se zavzemal že v preteklosti in se bom kot sopredsedujoči izjemno pomembni Medskupini Evropskega parlamenta za otrokove pravice tudi v prihodnosti. Zavedam se namreč, da je na področju zagotavljanja pravic otrok še veliko za postoriti, tako da dela ne bo zmanjkalo. Le rokave moramo čim bolj zavihati.

              Milan

              Da vojne ne bo nikoli več

              April 2023

              Pred dobrim letom dni je Ruska federacija napadla Ukrajino. To ni vojna le med dvema državama, ampak je po balkanskih vojnah prva vojna na evropski celini. In ko smo mislili, da se to ne more več zgoditi, se je zgodilo spet. In že več kot leto dni traja ta grozljiva mora, četudi smo se kot človeštvo javno zavezali k temu, da vojne ne bo nikoli več. Ne samo v Evropi, ampak nikjer. To smo vpisali tudi v dokumente Združenih narodov, Evropske unije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. A kot da tega ne bi storili.

              Ti pomladni meseci bi nas morali opozarjati na lepe zadeve, na prijetne tople dni. Žal nas leto po ruski agresiji na Ukrajino opozarjajo predvsem na to, kako krhka dobrina je mir in kako se je treba za njo boriti. Vsak dan, vsako uro. Kajti brez boja za mir, miru ni.

              Na to nas je opozoril tudi dokumentarni film Jelene Aščić, katerega ogled sem organiziral pred tednoma v Evropskem parlamentu. Iz minute v minuto je bilo vzdušje v dvorani težko in zahtevno. Podobe so rezale v naše spomine, neizrečene bolečine v naše predstave. Četudi je težek film, predlagam, da si ga ogledate. Iz izrečenega v njem se lahko naučimo marsikaj, predvsem pa to, da je vojno mogoče zaključiti, delo na pomiritvi med ljudmi in blaženje ran in spominov pa traja desetletja ali še več.

              Milan

              Pomlad je končno tukaj

              Marec 2023

              Dragi mladi!

              Po dolgih, hladnih mesecih in kar nekaj zajetnih pošiljkah snega je pomlad končno tukaj. Marec, ki prinese tako meteorološki kot koledarski začetek pomladi, je tudi mesec, v katerem začenjamo z obeleževanjem dni, ki so tako ali drugače posvečeni varovanju in ohranjanju okolja. Vse do poznega aprila se zvrstijo svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, mednarodni dan gozdov, svetovni dan voda in svetovni dan zemlje. Čeprav so takšni dnevi pomemben opomnik pomena varnega in zdravega okolja za naše preživetje in priložnost za širjenje ozaveščenosti, pa se moramo s tovrstnimi tematikami ukvarjati vsakodnevno in na vseh ravneh.

              Glavno in največjo odgovornost pri tem imamo nedvomno odločevalci, ki si moramo prizadevati za zakonodajo, ki bo omogočila preživetje rastlinskih in živalskih vrst, prihodnjim generacijam pa zagotovila, da živijo v zdravem in varnem okolju. Seveda pa je varovanje okolja področje, kjer lahko veliko naredimo tudi kot posamezniki – z omejevanjem porabe, z izbiro ekoloških proizvodov, zmanjševanjem količine odvržene hrane in odpadkov ter njihovim ločevanjem, z varčevanjem z vodo in električno energijo in še bi lahko naštevali. Spomladanska značilnost so poleg omenjenih okoljskih »praznikov« tudi čistilne akcije, ki jih organizirajo lokalne skupnosti po državi. Te so izvrstna priložnost, za to, da prispevamo k čistemu okolju, hkrati pa tudi naša pljuča predihamo na svežem zraku.

              Upam, da se na kakšni srečamo.

              Milan

              Solidarnost kot vodilo preprečevanja socialnih stisk

              Februar 2023

              V zadnjih 15 letih so nas prizadele številne krize, ki prehajajo ena v drugo. Finančno-gospodarska kriza, begunsko-migrantska kriza, pandemija covid-19 in tragična vojna v Ukrajini so nam vzele občutek varnosti, zamajale naša gospodarstva, pustile negativen pečat na počutju naših prebivalk in prebivalcev, še posebej otrok in mladostnikov, ter poglobile socialne stiske, tveganje za revščino in socialno izključenost med zaposlenimi, starejšimi ter družbenimi skupinami, ki so tradicionalno odrinjene na rob družbe. Naraščajoči življenjski stroški, ki za mnoge pomenijo negotovo prihodnost, so po raziskavi Evropskega parlamenta Eurobarometer poglavitni razlog za zaskrbljenost kar 88 odstotkov prebivalcev Slovenije, s podobno visokim odstotkom ji sledita grožnja revščine in socialne izključenosti.

              Zahtevni časi, v katerih se nahajamo, in mnoge spregledane stiske, ki so velikokrat posledica dejstva, da je revščina v naši družbi v veliki meri še vedno tabu, nam narekujejo, da problematiko osvetljujemo in odgovorne spodbujamo k iskanju ustreznih sistemskih rešitev, ki bi tovrstne stiske preprečevale. Ravno s tem namenom sem v tednu, ko smo obeležili svetovni dan socialne pravičnosti, organiziral okroglo mizo na temo socialnih stisk, na kateri so se mi v vlogi sogovornic pridružile predsednica Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič, profesorica športne vzgoje in prostovoljka Svetlana Oletič, novinarka RTV Slovenija in voditeljica oddaje Tednik Jelena Aščić ter direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan. S sogovornicami smo se med drugim strinjali, da je v prvi vrsti država tista, ki mora stiske ljudi preprečevati, a da lahko in moramo k temu prispevati prav vsi. Zavedajmo se, da se lahko vsakdo v kakšnem obdobju svojega življenja znajde v stiski, zato bodimo solidarni in si pomagajmo, seveda – po naših močeh.

              Razpravo si lahko ogledate na tej povezavi: https://bit.ly/3y5CmsB.

              Milan

              Stvari so prevelike in preveč zapletene

              Januar 2023

              Dragi mladi, v zadnjih letih se krize vrstijo ena za drugo, svoje je k težki situaciji dodala še vojna v Ukrajini, ki ob vsesplošni draginji ne samo otežuje vsakodnevno življenje mnogih, ampak nam tudi daje občutek nemoči. Zdi se nam, da so stvari prevelike in preveč zapletene, da bi kot posamezniki imeli vpliv nanje. Takšna miselnost je žal prepogosta in nam preprečuje, da bi aktivno prispevali k možnim in potrebnim spremembam na številnih področjih. Premalo se zavedamo, da imamo na primer kot potrošniki z izbiro izdelkov, ki jih kupujemo in uporabljamo, veliko moč in vpliv na gospodarstvo, politiko in družbo.

              Iz te moči pa izhaja tudi odgovornost, da izbiramo izdelke, katerih način proizvodnje je etično nesporen in temelji na spoštovanju človekovih pravic ter varovanju okolja. Tako se z ustreznimi informacijami lahko izognemo izdelkom, ki pridejo izpod rok otrok, ki nastanejo na okoljsko sporen način ali prihajajo z nezakonito zasedenih ozemelj. Čeprav se nam morda zdi, da nam zaradi finančnih omejitev, ki so v teh kriznih časih za mnoge še toliko večje, naše potrošniške navade narekuje predvsem cena, pa se moramo pri tem zavedati, da je lahko končni račun za izdelke iz sporne proizvodnje veliko višji in ga bo slej kot prej treba poravnati.

              S spreminjanjem naših potrošniških navad imamo torej posamezniki veliko moč in vpliv na proizvajalce, ki jih lahko z izbiro oz. zavračanjem določenih izdelkov »prisilimo« v drugačen način razmišljanja ter proizvodnje, ki bo v središče postavljal interese nas, potrošnikov kot tudi delavcev, okolja in družbe nasploh.

              Milan

              Ob zaključku leta

              December 2022

              Dragi mladi, počasi se izteka še eno zahtevno, izzivov polno leto, ki se je začelo z nadaljevanjem žal še vedno prisotne pandemije, nadaljevalo pa s tragično vojno v Ukrajini, ki je močno zaznamovala življenja ne samo Ukrajink in Ukrajincev, ampak tudi vseh nas. Pomembni dogodki so v tem letu zaznamovali tudi Slovenijo, zapomnili pa si ga bomo predvsem po številnih volitvah in referendumih, na katerih smo državljanke in državljani poslali jasno sporočilo, da si želimo živeti v drugačni družbi. V družbi, ki temelji na demokraciji in vladavini prava. V družbi, ki je strpna in solidarna, še posebej do najranljivejših. Ob vseh krizah, ki se vrstijo ena za drugo, pa ne smemo pozabiti niti na izzive, kot so podnebne spremembe, še manj pa smemo njihovo reševanje odlagati v prihodnost

              Zato si želim, da bi v prihodnjem letu v Evropi (in po svetu) zavladal mir. Naj se izzivov v novem letu na vseh ravneh lotimo odločno in modro, z mislijo na sočloveka in dobrobit slehernega.

              Želim vam prijetne božično-novoletne praznike in uspešno leto 2023.

              Milan

              Novim izzivom naproti

              September 2022

              Dragi mladi,

              počitnic je žal konec. Upam, da ste se spočili in da se z veseljem podajate novim izzivom naproti. Sam sem z delom po krajših počitnicah nadaljeval sredi avgusta, ko sem obiskal nekaj domov za starejše, ki so v minulem letu sodelovali na mojem natečaju na temo demence. Nagrajencem sem izročil priznanja, obisk pa sem izkoristil tudi za pogovor s stanovalci in zaposlenimi o tej bolezni, o kateri še vedno premalo vemo in govorimo, čeprav zaradi starajoče se družbe postaja eden glavnih izzivov našega časa. Spodbuditi k razpravi in iskanju možnih rešitev je bil glavni razlog, da sem se odločil za takšen natečaj.

              Z obiski domov nadaljujem tudi v mesecu septembru, ko obeležujemo Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence. Pomembno je, da ustrezno poskrbimo tako za ljudi, ki bolehajo za demenco, kakor tudi za njihove svojce, ki zanje skrbijo. To je Evropski parlament julija poudaril v sprejetem poročilu Na poti k skupnim evropskim ukrepom na področju oskrbe, katerega soporočevalec sem bil. Da se stvari na področju oskrbe končno premikajo, je z objavo Evropske strategije za oskrbo ta mesec poskrbela tudi Evropska komisija. Veseli me, da smo evropske institucije, civilna družba in drugi deležniki končno začeli govoriti podoben jezik. Zdaj je čas, da zapisano udejanjimo, hkrati pa že začnemo snovati nove korake, ki bodo slehernemu evropskemu državljanu omogočile dostopno in kakovostno oskrbo skozi celotno življenje.

              Sam si bom kot poslanec Evropskega parlamenta za to še naprej prizadeval, pri tem pa mi lahko pomagate tudi vi, in sicer tako, da sodelujte na natečaju, ki sem ga razpisal že tretjič. Tokratna tema je medgeneracijska solidarnosti, ki je ključna pri reševanju zgoraj omenjenih izzivov. Vabljeni!

              Milan

              Najimenitnejša kombinacija

              Junij 2022

              Pa je končno tu! Najimenitnejša kombinacija konca pouka in začetka poletja. Prepričan sem, da ste si oddih zaslužili, niti najmanj pa ne dvomim, da ga nestrpno pričakujete. Tudi letošnje leto je bilo zahtevno in polno izzivov, zato bo »poletni odklop« še toliko bolj dobrodošel. Nas, v Bruslju, čaka še dober mesec dela, potem pa se bom tudi sam odpravil z družino na krajši dopust.

              Želim vam, da bi počitnice preživeli čim lepše, prebrali kakšno prijetno knjigo, spoznali nove prijatelje, ki bodo to ostali za vse življenje, predvsem pa – da bi se imeli lepo. Če se pa naše poti prekrižajo, kar pocukajte me za rokav.  

              Se beremo septembra.

              Milan

              Vandalizem ni rešitev

              Maj 2022

              Dragi mladi!

              Želel bi si, da bi se v tokratnem poslančevem dnevniku lahko lotil katere od pomembnih tem, ki sodijo delokrog evropskega poslanca. A žal ne morem mimo dogodka, ki se je pripetil v minulih dneh. Moja poslanska pisarna na Trubarjevi cesti v Ljubljani je bila namreč tarča napada neznancev, ki so z žaljivkami popisali okna, vrata ter fasado pisarne. To se ni zgodilo prvič.

              Že kot predavatelj mednarodnih odnosov, zdaj pa kot politik, zagovarjam mirno in spoštljivo reševanje nesoglasij. V družbi, kjer smo si različni, je logično in prav, da imamo različna, morda celo nasprotujoča si mnenja, da si jih izmenjujemo in o njih razpravljamo. Ampak to moramo vedno početi na spoštljiv način, tako da iščemo rešitve, ki bodo pomagale vsem ljudem.

              Zato moramo, četudi različnih mnenj, probleme v družbi reševati skupaj. Moramo se pogovarjati, poslušati in slišati, v odnose pa stopati na spoštljiv način. Vedno sem vabil in še vedno vabim vsakogar, ki se z mano ali z mojim svetovnonazorskim prepričanjem ne strinja, da se o razlikah v pogledih iskreno pogovorimo. Tako da – če koga poznate, ki se ne strinja z mano, mojimi stališči itd. – ga povabite na kavo v mojo pisarno. Moja vrata so vedno odprta.

              Milan

              Pojdimo na volitve

              April 2022

              Smo tik pred državnozborskimi volitvami, ki bodo potekale v nedeljo, 24. aprila. Vsake volitve v demokratično urejeni družbi so pomembne, saj državljankam in državljanom omogočajo, da izberemo svoje predstavnike in s tem soodločamo o svoji prihodnosti. Žal se tega mnogi, še posebej mladi, premalo zavedajo in se volitev ne udeležujejo. S tem ne samo ne izkoristijo svoje pravice, ampak svojo usodo prepuščajo v rokah tistih, ki morda ne zastopajo njihovih interesov oz. interesov družbe kot celote.

              Tokratne volitve so še posebej pomembne, saj smo v času, ko odločamo o številnih vprašanjih, ki bodo določila smer razvoja ne samo slovenske, ampak tudi evropske družbe. S svojim glasom bomo odločali o reševanju vprašanj starajoče se evropske družbe, o okoljskih vprašanjih in nenazadnje o (ne)krepitvi vrednot, na katerih je zgrajena Evropska unija – o vrednotah sodelovanja, enakosti, solidarnosti, demokracije, vladavine prava in človekovih pravic.

              Smo torej na pomembni prelomnici, zato nam ne sme in ne more biti vseeno. Vsak glas šteje, zato pojdimo na volitve. Za boljšo Slovenijo in Evropo. Za boljši svet.

              Milan

              Vojni odločen NE!

              Marec 2022

              Po drugi svetovni vojni, najbolj uničujoči v zgodovini človeštva, smo se zavezali, da se v Evropi ne bomo nikoli več vojskovali. Da bi to svojo zavezo utrdili, smo ustanovili Organizacijo združenih narodov in Evropske skupnosti, iz katerih se je postopoma oblikovala Evropska unija. Žal ne prva in ne druga organizacija nista uspeli preprečiti vojn na območju nekdanje Jugoslavije. A vseeno smo upali, ko so se te vojne pred 20 leti zaključile, da je vojn v Evropi za vedno konec. Žal temu ni tako.

              Nedavni ruski napad na Ukrajino, ki pomeni kršitev vseh temeljnih načel mednarodne skupnosti in mednarodnega prava, je bil za Evropo šok. Pokazal je, da oboroženi spopadi na žalost niso stvar preteklosti, da mir ni samoumeven in si je zanj potrebno vedno znova prizadevati. In kot vsaka vojna je tudi ta velik neuspeh evropske in svetovne diplomacije, da najde rešitve, ki bi pomirile in zadovoljile vse strani.

              Zato moramo vojni v Ukrajini reči odločen NE! in si enotno, kot Evropska unija in države članice prizadevati, da Rusija čimprej preneha s sovražnostmi v Ukrajini, se vrne za pogajalsko mizo in se z Ukrajino dogovoru o miroljubnem sodelovanju v prihodnje. Mi, Evropejci, moramo pa narediti vse, da se to zgodi čim prej, prav tako pa moramo biti odprti za vse oblike pomoči, ki jih potrebujejo Ukrajina in Ukrajinci.

              Milan

              Dobrososedski odnosi

              Februar 2022

              Odnosi so vse prej kot enostavna stvar. Nikoli nam ne smejo biti samoumevni in zanje si moramo vedno znova prizadevati in jih negovati. Tudi za medsosedske, pa naj gre za krajevne ali meddržavne.

              Za vzdrževanje in krepitev medsosedskih odnosov smo še posebej odgovorni politiki, tako s svojimi dejanji kot besedami. Pri tem se moramo med drugim vzdržati obujanja zgodovinskih razhajanj in vnašanja razdora med ljudi, ki služijo zgolj interesom peščice. Tako so me užalostile besede predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola, ki je v pozdravnem nagovoru ob nedavnem italijanskem dnevu spomina napačno in neresnično navajala zgodovinska dejstva, povezana s fojbami. Da je enostransko prikazovanje zgodovine nesprejemljivo in vedno znova odpira rane med slovenskim in italijanskim narodom ter otežuje odnose med državama, sem skupaj s petimi slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu izpostavil v pismu predsednici. 

              V teh zahtevnih časih mora (evropska) politika pokazati pogum in zrelost, da nadaljuje in okrepi dediščino evropskega povezovanja, ki je po drugi svetovni vojni v Evropo prineslo mir. Skrbeti mora za združevanje in preprečevati razdruževanje, pri čemer naj nas vodi načelo, ki ga je v naši Zdravljici ubesedil France Prešeren:

              Žive naj vsi narodi
              ki hrepene dočakat’ dan,
              da koder sonce hodi,
              prepir iz sveta bo pregnan,
              da rojak
              prost bo vsak,
              ne vrag, le sosed bo mejak!

               

              Milan

              Znanje je orožje, pridobi ga!

              Januar 2022

              Novo leto prinaša nove priložnosti. Sam si želim predvsem, da bi nam prineslo to, da se znebimo tega zoprnega virusa. In da ne bi rabili zapirati šol. Izobrazba je namreč temeljna človekova pravica in tudi eden od ciljev Združenih narodov. Je pa poleg tega tudi bistvo sodobne družbe. Znanje je namreč moč, resda neotipljiva, ampak pomembna. Sploh v teh, zapletenih časih.

              Za Slovenijo, mlado članico Evropske unije, je znanje o Evropski uniji zelo pomembno. Prepogosto namreč ne vemo, kako doseči v Evropski uniji tisto, kar za našo državo (in celo EU) želimo. Boljši standard, večjo solidarnost, izboljšanje procesov odločanja ipd. Tu nam poznavanje procesov doma in v Bruslju lahko veliko koristi. Zato se le podajmo na pot iskanja znanja na teh področjih.

              Veliko je priložnosti – od natečajev do splošnih razmišljanj, od aktivnosti do aktivizma. Vse te priložnosti nam omogočajo, da o Evropski uniji dobivamo več znanja. In če več vemo in znamo, nas druge države, ki zastopajo svoje interese, težje prinesejo okoli. Znanje je tako ključ do uspeha v EU, a sočasno tudi vezno tkivo EU. Erasmus+ to potrjuje. Pa tudi projekt »Šola ambasadorka Evropskega parlamenta«. Pa še kakšen projekt. Tudi projekti, ki jih spodbujamo v moji pisarni.

              Zato se ne bojmo krepiti lastnega znanja. Bodimo inovativni, iščimo rešitve. Razmišljajmo izven okvirov. A kot je v znanosti in pri znanju pomembo – uporabimo znanje vedno le za to, da bo naši družbi boljše. Slovenski, evropski in globalni. Če parafraziram Brechta: »znanje je orožje, pridobi ga!«

              Milan

              Ob zaključku leta

              December 2021

              Počasi, a vztrajno se bližamo koncu leta, ki je vedno znova priložnost, da se ozremo nazaj. Prepričan sem, da smo si pred letom dni predstavljali ali pa si vsaj želeli, da bi letošnje leto bilo drugačno od prejšnjega, predvsem manj zahtevno in veliko bolj zdravo. Žal se naše želje v veliki meri niso izpolnile, saj pandemija še vedno kroji naša življenja.

              Prihodnje leto bo še toliko pomembneje, saj bomo kar trikrat odšli na volišča. Izbirali bomo poslanke in poslance Državnega zbora, predsednika republike in predstavnice ter predstavnike na lokalni ravni. Pomembno je, da se zavedamo, da vsak glas šteje, zato vas pozivam, da odidete na volišča in tako ne dovolite, da bi drugi odločali o vaši prihodnosti. Nenazadnje bodo politične odločitve najbolj vplivale na življenja vas, mladih.

              Naj vam za konec zaželim miren konec letošnjega in uspešen začetek novega leta. Naj bodo božično-novoletni prazniki prijetni, preživite jih z najdražjimi. Naberite si moči za nove izzive, predvsem pa začrtajte svojo pot v letu, ki prihaja. Ta naj bo lepa in utirjena po vaših željah.

              Milan

              Podnebna konferenca v Glasgowu

              November 2021

              Dragi mladi,

              v preteklih tednih ste lahko veliko slišali o podnebni konferenci v Glasgowu, ki je bila odlična priložnost, da se Evropska unija pokaže kot vodilna sila na področju zaščite podnebja in narave. Srečanje voditeljev in njihove deklarativne zaveze so obetali veliko, a zanimanje in možnosti preboja so iz dneva v dan izgubljali zagon, zaključek konference pa je daleč od želenega, predvsem pa potrebnega za boj s podnebnimi spremembami.

              Namesto ambicioznih, zahtevnejših ciljev in časovnice, po kateri bi z delom vsi in skupaj začeli že danes, smo dobili preveč splošen dokument, ki ni zavezujoč za vse in odločitve odlaga v prihodnost, kar zelenega prehoda ne bo samo močno ogrozilo, pač pa ga bo tudi močno podražilo.

              Še posebej me je razočaralo to, da Evropska unija in njene države članice nismo uspele postati zastavonoša odgovornejšega obnašanja do zaščite podnebja. Jasno je, da veliki cilji EU in zaveze večine ne bodo zadostovale, če jim pri tem ne bodo sledile tudi Indija, Kitajska in ZDA, pa Avstralija in Brazilija kot največje onesnaževalke, ki se zavezam niso pridružile.

              Ne glede na to, pa Evropske unije, njenih držav in državljanov nič ne ovira pri tem, da sami čim bolj sledimo zastavljenim okoljskim in podnebnim ciljem in za zaščito naredimo več – za našo prihodnost in prihodnost naših otrok. Časa ni več, zato začnimo z boljšim in odgovornejšim obnašanjem do okolja že danes.

              Milan

              Energetska revščina

              Oktober 2021

              Dragi mladi,

              v zadnjih tednih ste v medijih zagotovo zasledili številne novice o občutnem višanju cen energentov in napovedanem zvišanju cen električne energije, ki sta posledici globalnega gospodarskega okrevanja po pandemiji covid-19. Kljub spodbudnim novicam, da se gospodarsko po mesecih omejevalnih ukrepov pobiramo celo bolje od pričakovanega, pa je draženje energentov skrb vzbujajoče.

              Višje cene energentov ogrožajo okrevanje gospodarstva, saj bodo mnoga, predvsem manjša in srednja podjetja, težko pokrila svoje energetske izdatke. Odločen in učinkovit odgovor na nastalo situacijo je pomemben tudi za okrepitev zaupanja, da bomo sposobni pravičnega in vključujočega zelenega prehoda, ki od nas zahteva, da fosilna goriva zamenjamo za obnovljive vire energije, ki ne povzročajo izpustov toplogrednih plinov.

              V tem trenutku pa je vsekakor najpomembneje, da pred prihajajočo zimo preprečimo energetsko revščino, ki grozi najranljivejšim v naši družbi. Tako na nacionalni kot tudi evropski ravni moramo sprejeti ukrepe, ki bodo ljudem zagotovili primerno ogrevana stanovanja in čim nižje stroške ogrevanja.

              O energetski revščini v Sloveniji v preteklosti nismo veliko govorili, pa bi najverjetneje morali. Vsekakor nam trenutna situacija narekuje, da to storimo zdaj. Z željo osvetliti problematiko energetske revščine v ponedeljek, 25. oktobra 2021, v svoji ljubljanski poslanski pisarni organiziram okroglo mizo na to temo. Vabljeni k spremljanju v živo ali na moji Facebook strani.

              Milan

               

              Prihodnost Evrope

              September 2021

              Dragi mladi,

              upam, da ste preživeli prijetno poletje, da ste si spočili, predvsem pa da ste se z veseljem vrnili v šolske klopi, kar zaradi žal še vedno ne najbolj rožnate zdravstvene situacije niti ni tako samoumevno. Želim vam, da bi v šolskih klopeh preživeli celotno šolsko leto, da bi ostali zdravi in se uspešno spopadali z vsemi izzivi.

              Ko je govora o izzivih, gremo te dni težko mimo tistega, o katerem se poleg pandemije covid-19 kar veliko, če ne morda celo najbolj govori – to je prihodnost Evrope. Da se bo Evropa med drugim morala hitro in učinkovito spopasti s podnebnimi spremembami, se digitalizirati in ustrezno naglasiti vprašanje starajoče se evropske družbe, smo vedeli že dolgo pred pandemijo, je pa ta (dodatno) razgalila marsikateri problem, ki zahteva nujno ukrepanje v korist vseh evropskih državljank in državljanov.

              In ravno pri iskanju tovrstnih odgovorov morate odigrati ključno vlogo vi, mladi, kajti prihodnost je vaša in za vas. Pomembno je, da ste aktivno vključeni v ta proces, da o temi razmišljate in prispevate svoje ideje o tem, v kakšni Evropi bi želeli živeti. Zato vas pozivam, da izkoristite vsako priložnost za sodelovanje, ki se ponujajo v okviru Konference o prihodnosti Evrope.

              Eno takšnih bom tudi v letošnjem šolskem letu ponudil sam, in sicer z organizacijo natečaja na temo »Evropska unija mladih«, na katerem boste lahko sodelovali dijakinje in dijaki slovenskih srednjih šol. Vabljeni k udeležbi in vabljeni k sooblikovanju naše prihodnosti.

              Milan

              Predsedovanje Slovenije Svetu EU

              Junij 2021

              Draga mladina! Junij gre počasi h koncu, sonce te dni kaže svojo moč, vi pa se najverjetneje počasi pripravljate na poletni oddih. A medtem ko ste mnogi z mislimi že na morju ali v hribih, pa se za Slovenijo šele začenja izjemno pomembno obdobje, saj bo s 1. julijem že drugič, odkar smo postali članica Evropske unije, prevzela predsedovanje Svetu EU.

              Takšno predsedovanje je izredno zahtevna in odgovorna naloga, ki se je vsaka država članica mora lotiti resno in z zavedanjem, da je nujno delovati v interesu vseh držav članic ter njihovih državljank in državljanov. Tokratno predsedovanje Slovenije bo od tistega leta 2008 drugačno po marsičem, še posebej pa ga bo zaznamovala pandemija Covid-19 in odpravljanje njenih posledic. Pri tem bo pomembno, da ne pozabimo na zaveze, ki smo jih na različnih področjih dali pred obdobjem pandemije, ter da pri iskanju ustreznih rešitev posebno pozornost namenimo najranljivejšim delom družbe, ki so jih zdravstvena kriza in z njo povezani ukrepi še posebej prizadeli.

              Kot evropski poslanec bom z veseljem pomagal pri čemerkoli, kar bi dodatno prispevalo k uspehu slovenskega predsedovanja. To je nedvomno čas, ko moramo stopiti skupaj in pokazati, da znamo preseči razlike in delovati v skupno korist ne samo Evropske unije, ampak tudi Slovenije. Nenazadnje so dialog za preseganje razlik ter medsebojno sodelovanje in spoštovanje temelji Slovenije in Evropske unije.

              Lepe počitnice, se beremo septembra.

              Milan

              Z Aarhuško uredbo na poti k trajnostni razvojni prihodnosti

              Maj 2021

              V teh pomladnih dneh je moje delo v Evropskem parlamentu bilo zaznamovano predvsem s pogajanji  o reviziji t. i. Aarhuške uredbe. Gre za zakonodajni dokument, ki na ravni Evropske unije (EU), torej v odnosu do njenih institucij, omogoča civilni družbi dostop do informacij, postopkov odločanja in pravnega varstva v okoljskih zadevah. Kot tak je pomembno pravno orodje v rokah javnosti, saj slednji omogoča, da se zoperstavi odločitvam evropskih institucij, če so te lahko škodljive za okolje.

              Revizija Aarhuške uredbe odpravlja številne pomanjkljivosti pri zagotavljanju učinkovitega dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. S tem se bistveno krepi vloga civilne družbe (posameznikov in nevladnih organizacij), ki v oblikovanju odgovorov na vprašanja varovanja okolja dobiva vse večjo težo.

              Čeprav Aarhuška uredba v svoji osnovi nima bistvenih neposrednih učinkov za nacionalno raven, je pomembno predvsem to, da je EU s postavljanjem visokih standardov demokratičnosti postopkov v odločitvah, ki se tičejo okolja, v resnici tudi zgled njenim državam članicam. Prav zaradi tega prihaja revizija uredbe tudi za Slovenijo ob pravem času, saj je aktualni referendum o vodi med drugim tudi posledica nedemokratičnega in nedoslednega vključevanja javnosti v postopke sprejemanja dotične zakonodaje. Na te nepravilnosti je jasno opozoril tudi varuh človekovih pravic.

              Spremenjena uredba je zato ne samo dobrodošla, ampak tudi nujna. Časi so drugačni, naravni viri in ekosistemi pa vse bolj stisnjeni v primež tržnih mehanizmov. Če želimo slediti ciljem trajnostnega razvoja in zavezam iz evropskega zelenega dogovora, potem moramo res dokončno od besed (in deklaracij) preiti h konkretnim političnim dejanjem.

              Milan

              Državljan Evrope

              April 2021

              Draga bralka in dragi bralec, s koncem aprila se izteka rok za prijavo kandidatov za nagrado Državljan Evrope, ki jo Evropski parlament vsako leto podeljuje za prispevke k evropskemu sodelovanju in spodbujanju skupnih vrednot. Ker se hkrati bliža tudi Dan Evrope, ki ga obeležujemo 9. maja, je to ravno pravšnja priložnost za razmislek o pomenu evropskega državljanstva. 

              Upal bi si trditi, da večina o tem ne razmišlja prav veliko in evropskemu državljanstvu morda ne pripisuje pomembnejše vloge, čeprav je ravno evropsko tisto državljanstvo, ki dopolnjuje naše nacionalno državljanstvo in nas opremi s številnimi prednostmi in pravicami: vse od življenja, dela in izobraževanja v katerikoli državi članici, pa do prostega potovanja po celotni Uniji. Aktualna pandemija je pokazala, da te pravice žal niso tako samoumevne, kot smo morda mislili, še bolj žalostno pa je dejstvo, da smo ob izbruhu zdravstvene krize hitro pozabili na drug, morda najpomembnejši vidik evropskega državljanstva, ki je vezan na dolžnosti in odgovornosti, ki iz njega izhajajo.

              Pozabili smo na dejstvo, da je bistvo evropskega povezovanja v preseganju nacionalnega, v medsebojnem sodelovanju, temelječem na vrednotah medsebojnega razumevanja, spoštovanja in solidarnosti. Nagrada Državljan Evrope, ki pooseblja vse našteto, zato letos nosi dodatno težo, saj nas opominja, da teh vrednot ne smemo postaviti na stran niti v najtežjih časih. Verjamem, da moj izbor kandidata za to prestižno nagrado odraža ravno to. Baletnik, koreograf in umetniški direktor SNG Maribor Edward Clug je umetnik, ki s svojo miselnostjo ter delovanjem odseva povezano in brezmejno Evropo, Evropo ljudi in medkulturnega dialoga. Evropo, za katero si moramo prizadevati vsi.

              Milan

              Solidarnost

              Marec 2021

              Draga bralka in dragi bralec, zima tu in tam še pokaže zobe, a toplo sonce vendarle nakazuje, da je v zadnjih izdihljajih, pred nami pa, upam, ne samo lepši in toplejši dnevi, ampak tudi lepši časi. Po več kot letu dni od začetka epidemije ni potrebno posebej poudarjati, da si tega vsi najbolj želimo.

              Kljub izboljševanju razmer in rahljanju ukrepov pa vendarle ne smemo pozabiti na stiske mnogih ljudi, ki so jih zdravstvena kriza in njene posledice močno prizadeli. Ob tem se moramo zavedati, da bodo mnogi posledice epidemije čutili še dolgo po tem, ko bo ta izzvenela in se bomo vrnili v kolikor toliko normalno življenje.

              Zato mora biti ključno vodilo našega delovanja solidarnost, ki je ena od temeljnih evropskih vrednot. Beseda, ki smo jo od izbruha epidemije koronavirusa slišali ničkolikokrat, a je še kako aktualna. Vendar je beseda kot taka nepomembna. Lahko jo ponavljamo in poudarjamo v govorih in zapisih, a tisto kar zares šteje je, kako njeno bistvo udejanjamo v praksi. Morda bomo potem v protestnih akcijah srednješolk in srednješolcev zmožni prepoznati stisko in ne raznoraznih zarot. Morda jih bomo sposobni razumeti, namesto da jih obsojamo. V duhu solidarnosti. Prav je, da takšne vrednote poudarjamo, a še pomembneje je, da jih živimo. Vedno in povsod, še posebej pa v teh težkih časih.

              Naj se za konec navežem še na sobotni mednarodni dan sreče. Sreča je pojem, ki si ga nihče več skoraj ne upa uporabljati. Nasprotno so taki, ki v tej epidemije ravnajo nesolidarno, ker mislijo, da se lahko sami počutijo bolje, če drugemu ukradejo košček sreče. Ravnajmo boljše, bodimo boljši.

              Milan

              Razprava o demokratični odgovornosti družbenih omrežij

              Februar 2021

              Draga bralka in dragi bralec, februar je po številu dni res najkrajši mesec, a zato nič manj deloven. Tako smo na minulem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta obravnavali številne pomembne teme, med katerimi pa sem še posebej izpostavil razpravo o demokratični odgovornosti družbenih omrežij. Razprava je nenazadnje dobila veter v jadra v začetku leta, ko je Twitter blokiral račun zdaj že nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

              Ne glede na to, ali je takšna poteza bila upravičena in premišljena ali ne, pa ostaja dejstvo, da je razvoj naprednih tehnologij veliko hitrejši od določanja naprednih pravil za njihovo uporabo. Odgovornost za to pa leži pri zakonodajalcih, najsibo na Evropskem parlamentu skupaj s Svetom ali na nacionalnih parlamentih.

              Pri tem je še posebej pomembno, da se o prepovedanem in dopustnem oziroma o razmejitvi med svobodo govora in sovražnim govorom ter (namernim) širjenjem napačnih informacij presoja na najvišji (nadnacionalni) ravni demokratičnega procesa odločanja v EU. Nujno moramo omogočiti digitalna okolja, ki bodo utemeljena na najvišjih demokratičnih načelih in spoštovanju človekovih pravic. Za trajnostno dobrobit širše družbe, še zlasti pa za varnost naših najmlajših generacij, ki so med vsemi najbolj izpostavljene spolnim zlorabam v elektronskih komunikacijah.

              Zato je nujno, da čimprej določimo tudi jasno zakonsko razmerje med pravico do zasebnosti na spletu na eni strani in preprečevanjem psihičnega in fizičnega nasilja ter temeljnimi človekovimi pravicami otrok na drugi strani. Varovanje človekovih pravic otrok mora vedno in povsod imeti prednost.

              Milan

              Moje pismo Evropski komisiji je bilo več »kot na mestu«

              Januar 2021

              Draga bralka in bralec, ko smo že nadejali mirnega začetka novega leta, nas je osupnila novica iz ZDA, kjer so protestniki z vdorom v kongres poskušali izvesti državni udar. Dogodek vzbuja skrb o stanju demokratičnih vrednot in zaupanju v demokratične institucije ne samo v ZDA, ampak tudi drugod, kjer odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa vidijo kot vzornika.

              Nujno je, da takšna dejanja jasno obsodimo, a ob tem ne spregledamo dejstva, da je Trump vendarle dal glas spregledanemu delu ameriške družbe, ki ga mora zdaj politika, z novim predsednikom Joejem Bidnom na čelu, vključiti v demokratični proces iskanja odgovora na globoko razdvojenost Američanov.

              Iskreno upam, da se dogodek iz Washingtona pri nas ne more zgoditi. Prepričan sem, da imamo v Sloveniji zadosti kritične javnosti, ki bi v takem primeru znala stopiti skupaj, svojo voljo pa izraziti na demokratičen način, na volitvah ali z mirnim, nenasilnim protestom. Pri tem imamo ravno politiki največjo odgovornost, da svojega vpliva ne izrabljamo za polarizacijo družbe in netenje sovraštva, ampak da prispevamo k skupnemu iskanju rešitev, ki so v dobro vseh.

              V tej luči sem tudi vesel odgovora Evropske komisije na pismo, v katerem sem skupaj s 44 evropskimi poslankami in poslanci izrazil zaskrbljenost zaradi posledic, ki jih prinaša vzpon skrajne desnice v Evropski uniji. Čeprav sem odgovor prejel skoraj po enem letu, pa dogodki v ZDA kažejo, da je bilo pismo več »kot na mestu«.

              Milan

              Ob zaključku leta

              December 2020

              Draga bralka in bralec, izteka se eno najnenavadnejših let, kar jih pomnimo, zato bom zadnji letošnji zapis izkoristil za kratko refleksijo. Ni potrebno posebej poudarjati, da je letošnje leto najbolj zaznamovala pandemija Covid-19, ki se je tako ali drugače dotaknila slehernega. Pandemija ni prizanesla niti evropski politiki, kjer se bomo z njenimi posledicami najverjetneje ukvarjali še dolgo časa.

              Čeprav smo se ob začetku pandemije lovili in so države članice skušale samostojno iskati rešitve, ki bi bile najboljše za njihovo prebivalstvo (marsikdaj na škodo drugih), pa smo k sreči hitro ugotovili, da je edini pravi in najučinkovitejši odgovor skupen, evropski. Kajti boljši in uspešnejši smo lahko le z delom in rešitvami, sprejetimi na ravni Evropske unije, ki so v korist tako velikim kot malim državam članicam, predvsem pa v korist vseh evropskih državljank in državljanov.

              Pandemija je doslej zahtevala številne, tudi nepotrebne žrtve, a hkrati dala pomemben odgovor na vprašanje o prihodnosti Evropske unije. Pokazala je, da je potrebujemo več in ne manj, kot bi nas mnogi radi prepričali. Pokazala je, da se moramo tesneje povezovati tudi na področjih, ki so v pristojnostih držav članic, saj bomo le tako lahko odgovorili na vse izzive, ki nas še čakajo.

              Pri tem pa ne smemo pozabiti niti na izzive še iz časov pred aktualno pandemijo. Zdravstvena in gospodarska kriza ne smeta biti izgovor, ampak spodbuda, da se lotimo zelene in digitalne transformacije ter najdemo rešitve za starajočo se evropsko družbo. To zagotovo ne bo lahko, a prepričan sem, da zmoremo.

               

              Želim vam, da bi praznike kljub omejitvam preživeli v lepem vzdušju, v novo leto pa stopili s polno mero optimizma. Ostanite odgovorni in solidarni.

              Milan

              Pestro dogajanje na evropskem in svetovnem političnem odru

              November 2020

              Kljub zaostrovanju razmer zaradi pandemije Covid-19 in vnovičnem zapiranju javnega življenja je bilo dogajanje na evropskem in svetovnem političnem odru v minulih tednih vendarle pestro. Najprej smo z nestrpnostjo spremljali ameriške volitve in iskreno upam, da bo rezultat prinesel novo, boljše obdobje v evroatlantskih odnosih, ki bo temeljilo na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju pri reševanju globalnih izzivov.

              Pestro je bilo tudi v Evropi, kjer je medstrankarski ekipi pogajalcev Evropskega parlamenta v političnem dogovoru s Svetom uspelo doseči 16 milijardno povečanje obsega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027. Dogovor vključuje tudi spoštovanje načela vladavine prava kot pogoja za koriščenje teh sredstev, pri čemer upam, da to ne bo le črka na papirju temeljnih pogodb Evropske unije, temveč realnost v vsaki državi članici.

              Pomembno delo smo na minulem plenarnem zasedanju opravili tudi evropske poslanke in poslanci. Tako smo se zavzeli za okrepitev pristojnosti Unije na področju zdravstva, s katerimi bi odpravili pomanjkljivosti, ki so se pokazale med pandemijo, in zagotovili, da bi se v prihodnje lažje spopadli s tovrstnimi izzivi.

              Zaradi vnovičnega slabšanja epidemiološke situacije v mnogih državah članicah in posledičnega sprejemanja ukrepov za zajezitev pandemije smo posvarili pred nevarnostjo zlorabe pooblastil državnih oblasti in poudarili, da morajo biti izredni ukrepi nujni, sorazmerni, časovno omejeni in podvrženi demokratičnemu nadzoru. Ob tem je potrebno zaščitit pravice vseh ljudi, vključno z ženskami, begunci, zaporniki in LGBTI osebami.

              Pomembno je, da smo v teh težkih časih strpni in solidarni ter da spoštujemo ukrepe, ki varujejo zdravje in življenja vseh nas.

              #ostanimodoma

              Milan

              Solidarnost med generacijami

              Oktober 2020

              Moje delo v Evropskem parlamentu v preteklih tednih je bilo predvsem v znamenju načela solidarnost med generacijami. Konec septembra smo s poslankami in poslanci v okviru spletne razprave, ki sva jo organizirala z Jaroslawom Dudo, ustanovili interesno skupino na to temo, v okviru katere bomo iskali skupne in vključujoče rešitve za starajočo se evropsko družbo, ki je pred vrati zelene in digitalne transformacije.

              Ključno pri iskanju teh rešitev je spoznanje, da staranje zadeva vse generacije, kar je bilo moje glavno sporočilo ob mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobra. Opozoril sem na vseprisotnost in pasti diskriminacije na podlagi starosti (starizma). Trdno verjamem, da lahko le s krepitvijo načela solidarnosti med generacijami odpravimo stereotipe in predsodke ter zagotovimo spoštovanje človekovih pravic ljudem v vseh starostnih obdobjih.

              Da je takšna solidarnost ključna tudi pri manjšanju vrzeli v digitalnem razkoraku med generacijami, pa je bilo glavno sporočilo spletne konferenca pod pokroviteljstvom nemškega Ministrstva za družinske zadeve, starostnike, ženske in mladino v okviru predsedovanja Nemčije Svetu EU. Kot eden od govornikov sem izpostavil nujnost prizadevanj za krepitev zmogljivosti v tej smeri, tudi v okviru socialne kohezije. 

              Kljub številnim pozitivnim premikom pa je pandemija COVID-19 razkrila številne velike pomanjkljivosti pri ukvarjanju z demografskimi spremembami. Teh sem se dotaknil tudi v razpravi o vplivu Covid-19 na ustanove za dolgotrajno oskrbo na prvem oktobrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Grozljiva statistika iz prvega vala pandemije pravi, da je med smrtnimi žrtvami v EU več kot polovica stanovalcev domov za starejše in drugih socialnih zavodov. Epidemiološka slika v Sloveniji in po Evropi se trenutno ponovno pospešeno slabša. Iskreno upam, da smo se spomladi naučili dovolj in da pristojni delajo na primernih in učinkovitih rešitvah, ki bodo preprečila, da bi domovi za starostnike ponovno postali žarišča okužb po državi. Nedvomno pa trenutne razmere veliko mero odgovornosti zahtevajo tudi od vseh nas.

              Milan

              Prvo plenarno zasedanje po poletnem premoru

              September 2020

              Po poletnem premoru je bil septembra čas za prvo plenarno zasedanje, ki pa smo ga zaradi še vedno slabih epidemioloških razmer namesto v Strasbourgu ponovno izvedli v Bruslju. Tokrat je bil v središču nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji. Predsednica je za izhod iz zdravstvene, gospodarske in socialne krize, ki sledi pandemiji Covid-19, predstavila številne pobude, med drugim tudi evropsko minimalno plačo v povezavi s kolektivnimi pogajanji, krepitev pristojnosti na področju zdravja in večjo zavezanost zelenemu dogovoru. Predstavljene prioritete me navdajajo z zadostno mero optimizma, da iz krize izidemo boljši, modrejši in bolj povezani.

              Ta optimizem bo sicer upravičen šele takrat, ko bo EU še bliže svojim državljankam in državljanom – ne samo v času aktualne krize, temveč tudi pri procesih korenitih socialnih in gospodarskih sprememb, ki jih terja naš dolg do okolja in ljudi. Prav zato si bom aktivno prizadeval, da Komisija čimprej uresniči zaveze za krepitev pristojnosti EU pri zagotavljanju socialne varnosti, zdravja in splošne blaginje njenih državljank in državljanov.

              V tej luči sem še posebej vesel, da smo z veliko večino sprejeli resolucijo o vključevanju Romov, ki sem jo pomagal spisati. Zanjo je glasovalo vseh osem slovenskih poslancev, kar pomeni, da se vsi – ne glede na naše svetovnonazorske razlike – zavedamo pomena varstva manjšin in najšibkejših skupin. V resoluciji smo Evropsko komisijo pozvali, da pripravi zakonodajni predlog za boj proti revščini in sovraštvu do Romov, v središču katerega bo načrt za odpravo neenakosti na področju dostopa do stanovanj, zaposlovanja in izobraževanja ter zdravstvenih storitev.

              Milan

              Moja popotniška avantura

              Avgust 2020

              Ko se pomlad prevesi v poletje in se temperature povzpnejo dovolj visoko, vedno pogosteje razmišljamo o skoku v morje ali prijetni svežini hribovskih višav. Nedvomno vsi komaj čakamo tistih nekaj dni in tednov, ko lahko za kratek čas odmislimo vsakdanje obveznosti, službo ali šolo. Po letošnji nenavadni pomladi verjetno še toliko bolj. Tako sem po izrednem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju, ki je bilo sklicano po doseženem dogovoru predsednikov evropskih vlad in držav glede finančnih sredstev za prihodnjih sedem let ter okrevanje po koronski krizi, letalo zamenjal za potovanje z avtom. In sicer domov po daljši poti. Čez Francijo. Ob obisku zgodovinskih krajev sem znova ugotavljal, kako bogata je Evropska unija v svoji raznolikosti in kako privilegirani smo njeni državljani, da lahko po njej svobodno (z izjemo začasnih ukrepov za zajezitev epidemije) potujemo, jo raziskujemo ali si celo ustvarimo življenje v drugi članici. To nedvomno prispeva k razumevanju naše skupne preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Slednja sicer nikoli ni samoumevna in si je zanjo potrebno vedno znova prizadevati.

              Po več tisoč prevoženih kilometrih se je moja popotniška avantura končala tam, kjer je že pregovorno najlepše – doma. In ravno doma si človek lahko najbolj napolni baterije; ob jutrih brez budilke, skodelici kave na domačem vrtu, dobri knjigi in občasnem grizenju kolen v ta ali oni hrib. Upam, da ste si baterije napolnili na vam ljubi način in da ste pripravljeni na (naše skupne) izzive, ki jih bo prinesla jesen.

              Milan

              Delo se počasi, a vztrajno vrača v stare tire

              Julij 2020

              Za nami je zadnje redno plenarno zasedanje Evropskega parlamenta pred poletnimi počitnicami, na katerem sem ponovno sodeloval neposredno v Bruslju. Veseli me, da kljub še vedno trajajočim izrednim razmeram Evropski parlament deluje redno, delo pa se počasi, a vztrajno vrača v stare tire.

               V središču tokratnega zasedanja je bila predstavitev prioritet nemškega predsedovanja Svetu EU, ki so zaradi aktualnih razmer pričakovano nekoliko drugačne. Pomembno je, da evropski poslanci Nemčijo podpiramo pri njenih prizadevanjih za preprečevanje nadaljnjih razhajanj med evropskim severom in jugom pri skupnem in solidarnem financiranju ekološke, socialne in ekonomske obnove po pandemiji, ob hkratni krepitvi zdravstvene politike EU in socialne unije.

               Na agendo se počasi vračajo tudi ostale pomembne tematike, kot je položaj ranljivih etničnih oz. manjšinskih skupin, zato sem bil še posebej vesel razprave o spodbujanju procesa družbenega vključevanja Romov na ravni celotne Evrope. Me je pa užalostilo dejstvo, da zaradi nasprotovanja nekaterih političnih skupin 25. obletnice genocida v Srebrenici nismo obeležili s posebno resolucijo. Z njo sicer ne moremo odpraviti trpljenja, ponižanja in drugih človeka nevrednih dejanj, je pa pomembno, da se jih spominjamo v znak spoštovanja žrtvam in kot opomnik, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.

               Draga mladina! Prepričan sem, da vsem omejitvam navkljub uživate zaslužene počitnice in nabirate novih moči za prihajajoče šolsko leto, ki bo verjetno ponovno drugačno, kot ste jih bili vajeni v preteklosti. Kjerkoli že ste, pazite nase in na druge!

              Milan

              Od doma do doma

              Junij 2020

              Koronavirus je tudi evropske poslance prikoval na računalnik. Tako sem moral aktivnosti, ki bi jih sicer izvedel v živo, v pisarni, prenesti na splet. V tem okviru je nastala serija spletnih pogovorov Od doma do doma, v kateri smo spoznavali široko paleto sogovornikov, različnih narodnosti in etničnih pripadnosti, starosti, poklicev in zanimanj. Pomembno se mi je zdelo v ospredje postaviti ljudi in teme, ki bi sicer ostale zapostavljene, so pa pomembne za našo družbo, tudi v času (zdravstvene) krize. Mnogo sogovornikov in tistih, ki so pogovore spremljali, je bilo nad njimi navdušenih in so si zaželeli, da bi jih ponovili. Zato sem se odločil, da jeseni nadaljujem z novo serijo. Tokrat bi sogovornike rad poiskal predvsem med predstavniki mlajše generacije, ki bi bili pripravljeni razmišljati o vaši in naši (skupni) prihodnosti.

              A vrnimo se k minulim pogovorom; izvesti pogovor je vse prej kot enostavno. Najprej pomeni temeljito pripravo, nato pa rokovanje s kamero, računalnikom, zvokom, sliko, pa tudi z družabnimi omrežji. Vse to zahteva veliko več, kot le laično poznavanje sodobnih tehnologij. S tem, ko sem jih podrobneje spoznal, sem se tudi naučil bolje izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo. Po drugi strani pa sem ugotovil, da je biti voditelj spletnega pogovora v živo zahtevnejše kot se s sogovorniki pogovarjati “čez mizo”. Na drugačen format se bom moral še navaditi, vsekakor pa po tej izkušnji še bolj spoštujem televizijske voditeljice in voditelje, ki se tako brezhibno znajdejo pred kamero.

              Namig meseca

              V duhu tokratnega zapisa vam priporočam ogled katerega od pogovorov Od doma do doma: https://www.youtube.com/watch?v=PFoeev4rsTA&list=PLIRr64w3Y6fHZcez97loncmv7Yz0Ap6PO

              Milan

              Delo na daljavo

              Maj 2020

              Na trenutke se zdi neverjetno, da sta minila že dva meseca, odkar smo praktično čez noč v veliki meri prekinili naš vsakdan in ga (vsaj začasno) na novo osmislili. Moje delo se je preselilo za računalnik, stik z ljudmi pa je odvisen od video aplikacij, ki znajo povzročati preglavice ter skupaj s celodnevnim strmljenjem v računalniški zaslon utruditi človeka.

              Vesel sem, da smo lahko s pomočjo tehnologije z delom nadaljevali, a priznati moram, da pogrešam neposredni stik z državljankami in državljani. Čeprav je včasih naporno hiteti z enega na drug sestanek, je osebni stik nenadomestljiv. Ta vidik je pomemben pri iskanju rešitev v politiki, saj velik del procesa predstavljajo neformalni sestanki, pogovori in pogajanja. To je na daljavo vsekakor težje izvedljivo. Z delom na daljavo je tudi veliko težje potegniti črto med delovnikom in časom za počitek, kar še bolj kliče po opredelitvi t.i. “pravice do odklopa od dela”.

              V tej novi realnosti  je Evropski parlament, sicer upočasnjen, ohranil svoje temeljne funkcije. Pomisleke imam le glede izbranega načina izvedbe plenarnih zasedanj. Že tri zasedanja, ki smo jih izvedli na daljavo, (z redkimi izjemami) v razpravi lahko sodelujejo zgolj poslanke in poslanci, ki so fizično prisotni v Bruslju. Pozitivno je, da lahko poslanci glasujemo na daljavo, vendar je glasovanje s tiskanjem ter pošiljanjem skeniranih glasovnic zamudno in tudi “za časom”. Kljub temu da veliko govorimo o digitalni revoluciji, ta očitno predstavlja vlak, ki ga mora Evropski parlament šele ujeti. Evropski parlament bo moral stvari delati hitreje in učinkoviteje.

              Milan

              Draga bralka, dragi bralec!

              April 2020

              Ko sem januarja na Svet naslovil vprašanje glede skupnega odziva Evropske unije na COVID-19, si pravzaprav nisem predstavljal, da bomo nekaj mesecev kasneje v trenutni situaciji. Odgovora nisem dobil in še vedno se privajam na dejstvo, da se evropske institucije in predvsem države članice (pre)pogosto ne odzivajo na dobronamerna opozorila ali so pri svojem odzivanju (pre)počasne.

              Skupni evropski odgovor na krizo je v začetku izostal, po neusklajenih odzivih držav članic pa je nato vendarle prišlo do premika k bolj proaktivni vlogi celotne Evropske unije. Evropski poslanci smo marca in aprila prvič v zgodovini na daljavo potrjevali ukrepe Evropske komisije, med drugim namenjene boju z brezposelnostjo, pomoči malim in srednjim podjetjem, krepitvi sistemov javnega zdravstva in skupnemu mehanizmu za civilno zaščito.

              Zlasti pomembno se mi zdi, da smo s sprejetjem resolucije o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 potrdili zavezo solidarnega spopadanja s krizo, preprečevanja pretiranega omejevanja človekovih pravic, vladavine prava in demokracije, zeleni dogovor pa umestili v jedro načrta za evropsko socialno in gospodarsko okrevanje in obnovo. Sam sem poudaril, da resolucija ne sme pomeniti nikakršne oblike staromrzništva kot diskriminacije proti starejšim, ki so v trenutnih razmerah najbolj ogroženi, in tudi v nadaljnjih korakih reševanja krize si bom prizadeval opozarjati na nedopustnost sleherne oblike tovrstnega pojava.

              Trenutna epidemija terja, da smo odgovorni do sebe in drugih in da ostajamo doma, če nam okoliščine to le dopuščajo. Sodobna tehnologija nam k sreči omogoča, da veliko postorimo na daljavo. V želji, da se pogovarjamo o temah, pomembnih za našo družbo, sem začel serijo spletnih pogovorov s sogovornicami in sogovorniki različnih generacij, poklicev, narodnosti in etničnih pripadnosti. V teh težkih in negotovih časih je namreč pomembno, da se še posebej slišijo glasovi tistih, ki se jih v tej krizi ali tudi v nekriznih okoliščinah rado presliši.

              Dr. Milan Brglez

              Misija: Evropska unija

              Marec 2020

              Na evropsko pot sem se podal z ambicijo, da dam svoj prispevek k oblikovanju bolj demokratične in solidarne Evropske unije. Želim si Evrope, ki je bolj zelena, a hkrati socialna. Taka, ki tehnološki napredek uporablja v skupno dobro. Ta prehod bo težaven, zato mora biti pravičen in vključujoč.

              Kot novinec med evropskimi poslanci sem bil v preteklih mesecih soočen s številnimi izzivi. Začelo se je z dolgotrajnim imenovanjem Evropske komisije, ki sem jo kljub zadržkom do načina izbire predsednice Ursule von der Leyen mimo dogovorjenega sistema vodilnih kandidatov in nekaterih komisarskih kandidatk in kandidatov podprl. Kot stalni član Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in nadomestni član Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane sem med drugim podprl evropski zeleni dogovor in izpostavil nujnost porazdelitve stroškov njegovega uresničevanja. Ker podpiram uvedbo evropske minimalne plače, sem z namenom spodbujanja razprave tudi na nacionalni ravni v svoji pisarni v Ljubljani organiziral okroglo mizo na to temo.

              Z željo, da se invalidom omogoči čim bolj samostojno življenje in uživanje vseh človekovih pravic, sem bil aktiven pri pripravi resolucije glede strategije EU o invalidnosti po letu 2020, kot poročevalec v senci za področje demografskih sprememb pa iščem najbolj vključujoče odgovore na staranje evropskega prebivalstva. Pozorno tudi spremljam in pripravljam predloge za izboljšavo poročil Evropskega parlamenta glede uporabe kohezijskih sredstev za reševanje demografskih izzivov ter glede uspešnosti strategij držav članic za integracijo Romov.

              Izzivov in udejstvovanj seveda ne zmanjka, a toliko za uvod.

              Dr. Milan Brglez

              Poslančev dnevnik

              Dobrodošli na spletni strani poslanskih dnevnikov. Te zanima kaj sploh počnejo evropski poslanci? Kakšno je njihovo stališče o aktualnih tematikah? Vse to in še veliko več izveste tukaj!

              Tukaj namreč evropski poslanci mesečno poročajo o svojem delu v Evropskem parlamentu in ohranjajo stik z vami.

              Veliko užitkov ob branju!

              t

              Preberi še o drugih poslancih

              Share This

              S pritiskom na gumb STRINJAM SE, se strinjate da Zavod PIP od tega trenutka dalje in v prihodnosti, na vašem računalniku, shranjuje vaše odločitve, za to da izboljša vašo uporabniško izkušnjo. več informacij

              The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

              Zapri