April 2022

Tokratni dnevnik služi predvsem kot opomnik na bližajoče volitve, na katere se bomo odpravili 24. aprila. Odločali bomo, kakšno Slovenijo si želimo v naslednjih štirih in več letih.

Letošnje volitve so še toliko bolj pomembne, saj živimo v času okrevanja po gospodarski krizi, svoje pa je naredila tudi nestabilna situacija v svetu. Prav zato je pomembno, da Slovenijo vodijo posamezniki, ki znajo sprejemati hitre in jasne odločitve, so izkušeni, sposobni, ter se bodo tudi v prihodnje znali odzivati na krizne dogodke.

V času digitalizacije nam množične informacije omogočajo, da se sami pozanimamo o programih in načrtih, pa tudi o preteklih dejanjih naših političnih predstavnikov. Prav je, da mladi sledite aktulnim dogodkom, a ob tem ne smete pozabiti na kritično razmišljanje. Ne verjemite vsemu. Uporabljajte zdravo pamet.

Volitve nam dajejo možnost izkazati podporo tistim posameznikom, ki so se že izkazali in dokazali in jim z našim glasom podeliti priložnost, da v našem imenu tudi prihodnja štiri leta sprejemajo odločitve, ki nam bodo prinesle blaginjo, varnost, uspeh in zadovoljstvo.

Volitve so ključnega pomena za demokracijo, so naša pravica in dolžnost. Če se ozremo nazaj, je privilegij sodobne volilne pravice rezultat dolgoletnega zgodovinskega boja za enakost – tako med spoloma, kot tudi med različnimi družbenimi skupinami. Z ozirom, da je bila politična participacija včasih omejena le na peščico, je prav, da izkoristimo dano priložnost in se jih udeležimo v čim večjem številu. Ne pozabimo, da z neudeležbo odločitev o svoji prihodnosti polagamo v roke nekoga drugega.

Romana

(foto: osebni arhiv poslanke)

Marec 2022

Drage mlade dame,

tokratni dnevnik je namenjen predvsem vam, saj smo ravno v tem tednu obeležili mednarodni dan žensk. Od časov, ko je 8. marec postal simbolni dan priznanja dosežkov vseh žensk, se je na področju enakopravnosti in pravic žensk marsikaj spremenilo. Na območju Evropske unije velja, da so moški in ženske enakopravni, ter da obravnavanje žensk kot o »šibkejšem spolu« ne sodi v razvito družbo.

Kljub temu pa obstajajo področja, kjer so ženske premalo zastopane. Tudi politika. Pogosto me vprašajo, kaj je mene pritegnilo k vstopu v politiko. Občutek imam, da nisem bila jaz tista, ki se je odločila za politiko, zdi se, da se je politika odločila zame. Svojo pot sem pričela v gospodarstvu, prvi tesnejši stik s politiko pa je bila zaposlitev na ministrstvu za delo. Od tam je prišlo kup izzivov in priložnosti, ki so me pripeljali na pot, na kateri sem danes. 

Moram reči, da mi na moji poti spol ni nikoli predstavljal ovire. Niti prednosti. V politiki sem napredovala zaradi mojih kompetenc, sposobnosti, ne zato, ker tako zapovedujejo kvote. Verjamem, da k temu, da se ženske ne odločajo za vstop v politiko, veliko pripomorejo tudi mediji, ki politike slikajo v najslabši luči.

V politiki manjka sposobnih, ambicioznih in odgovornih mladih ljudi. Vrata so odprta, zato vas vabim, da razmislite o tem, da bi stopili v svet politike. S tem boste dobile tudi najbolj neposredno možnost sami oblikovati svojo prihodnost.

Pa lep pričetek pomladi vam želim,

P.s. Dragi mladi fantje, vam pa želim prijetno preživet dan mučenikov!  

(foto: osebni arhiv)

Romana

Februar 2022

V tokratnem poslanskem dnevniku pišem o pomembni obletnici, ki obeležuje postavitev temeljev Evropske unije, kakršno poznamo danes.

7. februarja 1992 je bila v mestu Maastricht na Nizozemskem podpisana Maastrichtska pogodba, s katero je bil zapečaten nastanek sodobne Evropske unije. S pogodbo je takratna Evropska skupnost pričela ustvarjati skupno zunanjo in varnostno politiko, države so začele sodelovati na področju pravosodja in notranjih zadev, prav tako pa se je poglobilo razumevanje evropskega državljanstva, saj so državljani držav članic EU tako uradno postali tudi državljani EU. Sočasno so članice takratne evropske skupnosti tudi ustanovile gospodarsko in denarno unijo, kar je posledično pripeljalo do nastanka evra.

Nastanek pogodbe sega v res ugodne čase, saj je v tistem obdobju v celoti zaživela liberalna demokracija. Namreč po padcu Berlinskega zidu, koncu hladne vojne ter razpadu Sovjetske zveze, so si Evropejci želeli povezovanja in skupnega odločanja.

V letih, ki so sledila, se je večkrat pokazalo, da EU zanesljivo ne more predvidevati dogajanj v družbi. Pomanjkljivosti je med drugim ustvarila globalna ekonomska in finančna kriza iz leta 2008, nato evropska begunska kriza leta 2015, nazadnje pa tudi epidemija Covid 19. Sedaj po tridesetih letih, se poraja vprašanje, ali je Maastrictska pogodba res zaživela v svojem celotnem potencialu, saj je Evropska unija ponovno na razpotju. Pod vprašanjem je evropska identiteta in ustreznost trenutnih obstoječih pogodb, zaradi česar so evropske institucije zasnovale Konferenco o Evropski uniji, ki bi idealno upoštevala želje državljanov ter postavila nove temelje, ki bodo predstavljali Evropsko unijo naslednjih (najmanj) trideset let.

(foto: osebni arhiv)

Romana

Januar 2022

Dragi mladi,

v tokratnem dnevniku vas želim opomniti na izziv, s katerim se boste, ali se morda že, soočili ob vstopu na trg dela. Zaskrbljujoča statistika nas namreč opozarja, da je od pričetka epidemije leta 2020, do konca lanskega leta delo izgubilo več kot 2 milijona mladih, starih med 15 in 29 let.

Statistika v Sloveniji je sicer precej boljša, saj se je kljub dvigu stopnje nezaposlenosti iz 10% na 16% v letu 2020, ta v sredini leta 2021 ponovno začela nižati, v zmernem tempu pa se približuje nivoju pred gospodarsko krizo, ki je posledica COVID-19.

Evropska unija se zaveda problematike zaposlovanja, zlasti pri mlajši generaciji, zato je vzpostavila vrsto politik in programov, ki naslavljajo ta izziv. Poseben poudarek mladim je namenila tudi v programu obnove “NextGenerationEU”. Načrt okrevanja si prizadeva ustvariti nove priložnosti na področju dela in odpreti več delovnih mest za mlajše generacije, tudi z poudarkom na čistejši, bolj zeleni in digitalni Evropski uniji. Politike zaposlovanja so namenjene vsem, zlasti pa najranljivejšim mladim, ki so nekako odrinjeni na “rob družbe”, tudi mladim s posebnimi potrebami. Pri vsem skupaj Unija ni pozabila niti na zagotavljanju enakosti spolov. Nezaposlenost med mladimi ženskami je namreč med 2 do 3 % višja od nezaposlenosti med mladimi moškimi.

Nihče si ne želi negotove prihodnosti, Evropska unija in države članice tesno sodelujejo, da bi zadovoljile potrebe mladih in trgu zagotovile kadre, ki jih ta dejansko potrebuje. Ob tem pa je pomembna tudi angažiranost mladih, fleksibilnost ter iskanje novih priložnosti, v nekoliko drugačnem trgu dela prihodnosti

(foto: osebni arhiv)

Romana 

December 2021

Dragi bralci,

tokrat mi je pri pisanju dnevnika pomagala Urška, moja pripravnica v Bruslju.

Vabljeni k prebiranju njenega zapisa.

Romana

»Celo jutro že gledam slike zasnežene Slovenije in razmišljam, da bi bilo trenutno lepše doma kot pa tukaj v sivem Bruslju. Nato se spomnim, da se vračam že kmalu, saj se moje pripravništvo bliža koncu.

Čas, ki sem ga preživela tukaj, je res hitro minil, saj se ves čas veliko dogaja in mi ni bilo nikoli dolgčas. V samem delu sem uživala, saj niti en dan ni bil enak prejšnjemu. Dnevno sem se udeleževala sestankov različnih odborov in delovnih skupin, pisala zapisnike in poročila, včasih sem morala hitro skočiti po tisto nujno potrebno kavo ali pa pomagala poslanko spraviti domov, ko je njen let odpovedan. Od blizu sem spoznala delovanja Parlamenta. Seznanila sem se z veliko aktualnimi temami, od evropske farmacevtske strategije do ureditve digitalnih storitev in trgov. Največ časa sem posvetila temi minimalnih plač, ki se ji tudi ga. Tomc trenutno največ posveča, saj je članica odbora za zaposlovanje in socialne zadeve – EMPL.

Vesela sem, da ga. Romana Tomc nam mladim omogoča možnost pripravništva, saj gre za priložnost, od katere res veliko odneseš. Na žalost so trenutno časi malo nepredvidljivi in moja izkušnja morda ni bla popolna, vseeno pa mislim, da COVID, razen kakšnega dneva preživetega v samoizolaciji, ni imel večjega vpliva name in moje delo.

V predbožičnem času je v Bruslju še posebej lepo, zato bom svoje zadnje dni preživela v centru mesta, si privoščila še kak vafelj in kuhano vino na božičnem sejmu, ki je tukaj še dovoljeno 😀

Urška«

(foto: osebni arhiv)

November 2021

Dragi bralci,

eno od poročil, o katerem smo poslanci, člani Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve Evropskega parlamenta, glasovali prav v tem tednu, je tudi Poročilo o ustreznih minimalnih plačah v EU. Zakaj je to tema, ki utegne zanimati tudi vas?

Evropska komisija, Evropski parlament ter Svet EU si od samega nastanka EU prizadevajo h krepitvi socialne razsežnosti Evropske unije. Leta 2017 so naštete tri institucije razglasile Evropski steber socialnih pravic, ki vsebuje 20 načel in pravic, glavne prednostne naloge pa so: enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključenost.

Točno ta socialni steber predstavlja peti steber ekonomske in monetarne unije, ki služi kot smernica državam članicam za posodabljanje socialnih sistemov trga dela. Izvajanje smernic je seveda naloga vsake države članice posebej, ob (tako svetovalni, kot finančni) podpori Evropske unije.

Dostop do ustreznih minimalnih plač za delavce v EU je ključen za gospodarsko okrevanje po krizi zaradi COVID-19. Zaščita minimalne plače namreč delavcem zagotavlja dostojno življenje, krepi spodbude za delo ter zmanjšuje revščino zaposlenih. Poleg tega podpira tudi enakost spolov – med zaposlenimi, ki prejemajo minimalno plačo, je namreč več žensk kot moških.

Na tem področju se EU trenutno sooča še z veliko izzivi, zagotovo pa bo v primeru sprejetja kompromisa, ki upošteva ureditve posameznih držav in promovira kolektivno dogovarjanje, storjen velik korak v smeri socialne unije za blaginjo vseh Evropejcev, tudi mladih, ki se že, ali se še boste, znašli na trgu dela 😀 .

(foto iz terena😉)

Romana

Oktober 2021

Dragi mladi,

že poznate #DiscoverEU? Tokratni dnevnik je namenjem predvsem tistim, ki radi potujete: lahko se namreč potegujete za brezplačno železniško vozovnico, ki vas bo popeljala v željene kraje znotraj meja Evropske unije. 

Evropska komisija je leto 2022 razglasila za »leto mladih«. V ta namen bo v okviru pobude DiscoverEU mladim med 18 do 20 letom podelila železniške vozovnice, namenjene odkrivanju lepot evropske celine. Komisija se zaveda, da ste tudi mladi v zadnjem letu in pol žrtvovali dragocene mladostniške izkušnje. Zato vam ponuja priložnost za potovanje in spoznavanje ljudi iz cele Evrope.

Program DiscoverEU se na predlog Evropskega parlamenta izvaja že vse od leta 2018, udeleženci in prejemniki skupno 70.000 vozovnic so, prav zaradi te izkušnje, postali samostojnejši,  spoznali druge kulture in evropsko zgodovino ter se podrobneje seznanili z  digitalnejšim in trajnostnim načinom potovanja. Evropsko mobilnost in možnosti za potovanje – predvsem za mlade – spodbujajo tudi program Erasmus+ ter številne druge pobude, ki se bodo prav tako odvijale leta 2022, v okviru Evropskega leta mladih.

Torej, vsi, ki ste rojeni med 1. junijem 2001 ter 31. decembrom 2003, izpolnite prijavnico, pridružite se več tisoč mladim, ki so izkoristili priložnost in se obogatili z novimi izkušnjami.  Rok za prijavo je torek, 26. oktober! Za več informacij in prijavo, obiščite spletno stran https://europa.eu/youth/discovereu_sl

Želim vam prijetna popotovanja,

(foto: Ana Gregorič)

Romana

September 2021

Dragi bralci,

Tokrat je gospe poslanki na pomoč pri pisanju dnevnika priskočila Doroteja, pripravnica v naši lokalni pisarni. Vabljeni k branju njenega zapisa o tem, kako poteka delo pripravnika:

»Delo pripravnice v času Covida-19 poteka nekoliko drugače. Ne v pisarni Evropskega parlamenta, ampak, kot smo že navajeni, kar »od doma«. Videti bruseljski vrvež bi bilo sicer nekaj posebnega, ampak tudi delo s pogledom na megleno jutranjo Ljubljano nosi v sebi poseben čar.

Ni pa zaradi tega moje delo nič manj dinamično. Ravno nasprotno, saj ravno v času opravljanja pripravništva Slovenija ponovno predseduje Svetu EU, zato je veliko dela povezanega s spremljanjem različnih konferenc in dogodkov, zlasti tistih, ki spadajo med prioritetna področja predsedovanja.

V tem času se odvija še en ključen dogodek – Konferenca o prihodnosti Evrope, ki je odlična platforma, tako za mlade kot za mlade po srcu, ki se želijo seznaniti z aktualnimi problematikami in vplivati na bodoče oblikovanje politik EU. Največ pozornosti namenim konferencam, ki se dotikajo zaposlovanja, socialnih zadev ter demografskih sprememb, kar so glavna strokovna področja gospe poslanke in prav tako pomembna vprašanja za prihodnost Evrope.

Poleg tega, da sem z opravljanjem pripravništva pri evropski poslanki pridobila nove veščine, ki mi bodo zagotovo koristile pri poklicni karieri, mi veliko pomeni tudi priložnost, da lahko pišem pripravniške dnevnike o pomembnih tematikah, ki se dotikajo mlajše generacije, saj jih s tem želim spodbuditi k razmišljanju o le-teh.

Za enkratno izkušnjo bi se rada zahvalila Gospe Romani Tomc ter njenim asistentom, za vse uporabne nasvete in usmeritve, ki so jih do sedaj delili z mano, ter za vse, ki jih bom deležna še prihodnjih nekaj mesecev.«

P.s. Moji pripravniški dnevniki so objavljeni na spletni strani www.romanatomc.si

Doroteja

(foto: osebni arhiv)

Julij 2021

Dragi mladi, še zadnjič je vam javljam pred poletnim premorom.

Na tokratnem plenarnem zasedanju, ki je potekalo prav ta teden v Strasbourgu, smo evropski poslanci glasovali o poročilu, pri pripravi katerega sem sodelovala tudi sama. Poročilo nosi naslov: Stari kontinent se stara – možnosti in izzivi politik na področju staranja po letu 2020.

Naslov pove vse. Evropa se stara in če ne bomo posledice tega staranja predvideli danes, bomo jutri lahko v veliki zagati. Veseli me, da je Evropa prepoznala pomembnost tega področja, pozdravljam razpravo v Evropskem parlamentuv, veseli me tudi, da je Komisija temu področju namenila celo poseben resor.

V svojem nagovoru v razpravi o poročilu sem opozorila na porast, tako rekoč epidemijo nevrodegenerativnih bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen. Potrebujemo dodatna sredstva za raziskave, predvsem pa za vlaganja v človeške vire, ki bodo v prihodnosti skrbeli za obolele osebe, teh namreč že danes primanjkuje. Zanimanja med mladimi za delo na teh področjih tudi v Sloveniji ni veliko. V družbi je potrebno spremeniti splošno zavedanje o pomembnosti teh kadrov. Gre za težke, a plemenite poklice, ki bi jih morali opravljati s ponosom. Seveda za primerno plačilo. 

Demografski izzivi ne prizadenejo vseh držav na enak način, a vendar je trend zaskrbljujoč. V zadnjih letih beležimo porast sovraštva do starejših oseb, med pandemijo pa se je razkorak med generacijami še povečal. Od Komisije tako pričakujem tudi usmeritve in politike, s katerimi bomo spodbujali medgeneracijsko sodelovanje. 

Starejše osebe so naša modrost, ki jo lahko z drznimi idejami vas, mlajših, oplemenitimo v skupen uspeh.

Se “beremo” jeseni! 

(foto: osebni arhiv poslanke)

Romana

Junij 2021

Dragi bralci,

tokrat v mojem zapisu o temi, o kateri je prav ta teden potekala razprava na mojem matičnem odboru v Evropskem parlamentu, Odboru za socialo in zaposlovanje.

Člani odbora smo na Evropsko komisijo naslovili vprašanja, vezana na odpravo negativnih posledic pandemije Covid-19. Evropa se počasi postavlja nazaj na noge, a krize še zdaleč ni konec. Pandemija je, kljub ogromno sredstvom, ki jih je Evropska komisija državam namenila že med samo pandemijo (ste slišali za sklad SURE?), pustila posledice na naših gospodarstvih, zaposlitvah in na socialnem statusu številnih Evropejk in Evropejcev.

Zato smo od Komisije želeli izvedeti, kako bo državam priskočila na pomoč pri odpravi socialnih posledic ter kako bo nadzorovala izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. To so načrti, ki združujejo ukrepe posameznih držav za odpravo posledic krize, skupaj s časovnimi načrti njihove implementacije. Načrte so jih države že poslale Evropski komisiji, ta jih bo sedaj ocenila, na podlagi ocene pa bodo države upravičene do evropskih sredstev.

V našem pozivu Komisiji smo se dotaknili tudi vprašanja razvoja spretnosti in kompetenc v skladu s potrebami trga dela. Mladi morate imeti možnost pridobiti izobrazbo, po kateri je na trgu dela dovolj povpraševanja, da se po študiju lahko zaposlite.

Odprtih vprašanj in izzivov je torej veliko. Precej je bilo v zadnjih letih govora o digitalizaciji, zeleni preobrazbi, sociala je bila nekoliko odmaknjena na stran. Pandemija je pokazala, kako nevarno je takšno početje, zato me veseli, da smo se tudi na evropski ravni začeli o teh temah ambiciozno pogovarjati.

(foto: osebni arhiv poslanke)

Romana

Maj 2021

Dragi bralci,

verjetno ste v medijih zasledili, da je pretekli teden v Portu potekal Socialni vrh EU. Veseli me, da smo se na ravni EU končno začeli aktivno pogovarjati o temah kot so demografija, izobraževanje, zaposlovanje, vključenost. Veliko je bilo v zadnjih letih govora o podnebnih spremembah, digitalizaciji, sociala je bila nekoliko odmaknjena na stran.

Poznate načelo subsidiarnosti? Unija in njene države članice si na različnih področjih med seboj delijo pristojnosti odločanja: so področja, kjer ima EU izključno zakonodajno pristojnost, področja, na katerih si EU z državami deli zakonodajno pristojnost, ter področja, ki so v pristojnosti držav članic in jih EU le dopolnjuje in podpira. Tu govorimo o subsidiarnosti med EU in državami članicami.

Eno od teh področij je tudi področje sociale. Države same urejajo nacionalne socialne sisteme. Prav je tako, saj smo si med seboj različni in en sam sistem ne bi deloval povsod. Je pa tudi prav, da nam pri tem pomaga EU. Usmerja, svetuje, pomaga s finančnimi sredstvi.

Na socialnem vrhu so bili zato postavljeni konkretni cilji na področju zaposlovanja, izobraževanja, socialne vključenosti: do leta 2030 naj bi bilo zaposlenega vsaj 78% delovno aktivnega prebivalstva, vsaj 60% vseh zaposlenih se bo dodatno izobraževalo in izpopolnjevalo, tretji cilj pa je zmanjšati število ljudi, ki živijo na pragu socialne izključenosti.

Cilji so določeni, naloga držav članic pa je, da ob pomoči Evropske komisije te cilje z ustreznimi ukrepi in politikami dosežejo. V Sloveniji smo na pravi poti in verjamem, da bomo cilje dosegli.

Imejte se lepo,

Romana

April 2021

V tem tednu smo obeležili svetovni dan zdravja. Ko pomislimo na zdravje, verjetno najprej pomislimo na bolezni, poškodbe, v zadnjem letu prav gotovo na covid, na zdravo prehrano, dovolj spanja, gibanje. Vse lepo in prav. Pomembno je skrbeti za dobro fizično počutje, poskrbeti za odpornost in tako dalje.

Poskrbeti pa moramo tudi za svoje duševno zdravje. Covid je marsikomu spremenil vsakdan in predvsem tisti, ki smo se prej radi družili, smo se morali soočiti z neko novo realnostjo. Sama sem ogromno časa preživela na terenu med ljudmi in prav oni so mi dajali neko motivacijo, zagon za delo. Sedaj pa tega ni več. Nekaj srečanj smo opravili preko spletnih omrežij, ampak seveda – ni enako. Manjka stisk roke, iskren pogled v oči.

To je realnost, ki smo jo v zadnjem letu morali sprejeti. Verjamem da tudi vi pogrešate druženje s prijatelji, sošolci, širšo družino. Srečni smo lahko, da smo v času, ko je vsakdo le en telefonski klic stran. Ko se lahko vidimo preko kamer, si dopisujemo preko SMS sporočil. Si predstavljate preživljati vse to v času, ko še ni bilo telefonov in računalnikov?

Zato, poleg tega da se redno gibamo na svežem zraku, ne pozabimo na naše mentalno zdravje. Pokličimo prijatelje, sošolce, babico, strica ali sestrično. Če ne gre drugače, tudi eno od številk, ki so namenjene pomoči posameznikom v stiski. Ne prepustimo se malodušju. Vedno obstaja nekdo, ki bo vesel našega klica.

(foto: osebni arhiv poslanke)

Romana

Marec 2021

Zagotovo vsakdo izmed nas pozna kakšnega posameznika, ki se v življenju sooča z določeno stopnjo invalidnosti. Poznamo izzive in ovire, s katerimi se soočajo, trudimo se, da bi jim v vsakodnevnem življenju čim bolj pomagali. A veliko ovir je tudi takšnih, ki potrebujejo sistemske rešitve. Evropska komisija je v preteklem tednu predstavila novo ambiciozno strategijo o pravicah invalidov. Prizadeva si, da bi lahko tudi invalidi polno sodelovali v družbi, imeli izboljšanj dostop do zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlitve, rekreacijskih dejavnosti in vsakodnevnih opravil. Vsakemu invalidu, kolikor mu to dopušča zdravje, mora biti zagotovljena čim višja stopnja samostojnosti. Pri tem jim moramo pomagati vsi mi, tako njihova država, kot tudi Evropska unija.

Invalidi so kljub vsem prizadevanjem pogosto socialno izključeni in ogroženi zaradi revščine. Ne trpijo samo oni, ampak tudi njihove družine. Evropa, kot tudi države same, namenjajo veliko sredstev za iskanje in izvajanje rešitev, ki bi jim olajšale življenje. Še bolj kot to pa je pomembno, da invalide sprejmemo kot enakopravne člane družbe. Pogosto ni težava samo pri izvedbi in oblikovanju ukrepov in rešitev, ampak tudi v ljudeh samih. Tako na strani tistih, ki invalidov ne sprejemajo enako, kot tudi na strani invalidov samih. Invalidna oseba je, ne glede na to, ali gre za otroka, dijaka, študenta, odraslega človeka ali kogarkoli drugega, enak, enakopraven in enakovreden del družbe. V družbeno življenje lahko prispeva svoje moči, znanje, talente ter s tem obogati gospodarsko, kulturno, znanstveno ali športno življenje naše družbe. Potrebujejo le nekaj poguma in seveda priložnosti.

(foto: osebni arhiv poslanke)

Romana

Februar 2021

Na tokratnem plenarnem zasedanju smo evropski poslanci razpravljali o temi, ki se močno dotika tudi vas, mladih in vaših načrtov za prihodnost: o programu Evropske komisije, ki bo zagotovil znanja in spretnosti za delovna mesta, ki bodo Evropo naredila bolj trajnostno konkurenčno, socialno pravično in odporno. Vam pa zagotovil izobrazbo, ki bo v skladu s povpraševanjem na trgu dela.

V svoji razpravi sem spregovorila o posledicah, ki jih bo imela pandemija na potrebe po določenih poklicih. Razprava prihaja ob pravem času, saj je koronavirus že posegel na večino trgov dela, ne samo v zdravstvene in družabne sisteme.

Izpostavila sem dva sektorja, ki doživljata krepke spremembe – visoko na lestvici potreb po kadrih so tisti, ki se ukvarjajo z informatiko, računalništvom. Ta znanja bodo zelo pomembna za našo prihodnost. Če želimo to doseči, moramo graditi na teh tehničnih poklicih. Drugo področje pa je zdravstvo. Mnogi evropski zdravstveni sistemi so med pandemijo padli v še večjo krizo. Ne zaradi opreme, temveč zaradi kadrov, ki jih ponekod v EU močno primanjkuje. Vendar je pandemija kratkoročni izziv, veliko večji je tudi staranje prebivalstva.

V teh dneh visokošolski sistemi sprejemajo sklepe o letošnjem številu vpisnih mest. Pozivi, da se morajo izobraževalni sistemi prilagoditi trgu so resda že tradicionalni, vendar enkrat je potrebno narediti prvi korak. Prav je, da se na fakultetah, katerih diplomantov primanjkuje, zagotovi več vpisnih mest. Na nekaterih drugih pa nekoliko omeji. Morda se zdi komu to nepravično. Vendar je prav da se mladi odločate za poklice, ki bodo tudi poklici prihodnosti.

(foto: Ana Gregorič)

Romana

Januar 2021

Novo leto je minilo, januar nam je že pokazal svoje mrzle zobe in (prav vesela sem, da je tako) v toplem zavetju domačih pisarn smo tudi evropski poslanci zagrizli nazaj v delo.

Poleg članstva v odborih Evropskega parlamenta smo poslanci Evropske ljudske stranke znotraj politične skupine razdeljeni tudi v delovne skupine. Teme, ki jih pokrivajo odbori Evropskega parlamenta, so obsežne in široke, delovne skupine pa so namenjene koordinaciji in oblikovanju stališč političnih skupin. Politične skupine na ta način pripravimo neke vrste program dela, stališče, na podlagi katerega bomo sprejemali odločitve s tega področja.

Na prvem letošnjem sestanku delovne skupine za gospodarstvo, delovna mesta in okolje, katere članica sem, je beseda tekla o novem »Dokumentu o socialni politiki«. Ta se posveča predvsem vam, mladim, in vašim zaposlitvenim priložnostim. V dokumentu poudarjamo, da je potrebno izobraževanje in pridobivanje izkušenj prilagoditi novim tehnologijam, da moramo stopiti v korak s časom in pripraviti pravno podlago hitro razvijajočim se digitalnim oblikam poslovanja. Da ne smemo z novimi regulacijami ovirati razvoja manjših in srednjih podjetij. Da pa moramo poskrbeti, da znotraj hitro razvijajoče se družbe ne prihaja do izkoriščanj in zlorab.

Delo se hitro spreminja. Služb, ko smo jih poznali pred leti, skorajda ni več. Evropska unija mora temu razvoju slediti in omenjeni dokument je korak naprej, da zakonodajo prilagodimo novim izzivom.

Želim vam srečno in zdravo leto 2021! Naj vam bodo priložnosti čim bolj naklonjene!

(foto: osebni arhiv poslanke)

Romana

December 2020

Božični in novoletni prazniki od nekdaj pomenijo praznovanje. Proslavljanje starega leta in pozdrav novemu. Ni treba, da je letos kaj drugače. Morda na malo drugačen način, a še vedno lahko praznujemo vse, kar nam je kljub omejitvam uspelo doseči in si še močneje zaželimo, da bo prihajajoče leto zdravo, veselo in uspešno. Verjamem, da boste pogrešali druženje s prijatelji, ogled lučk v mestnih središčih, a vsega tega bo še dovolj. Morda ne letos. Zagotovo pa prihodnja leta.

Za nami je leto, kakršnega si v prazničnem obdobju lanskega leta nismo predstavljali. Ko smo si voščili obilo zdravja, se verjetno pomena teh besed sploh nismo dobro zavedali. Kot pravi vsem znana humanitarka Mati Terezija, pa lahko besede zares pomenijo veliko.

Sodobna tehnologija nam omogoča, da kar od doma presenetimo tiste, ki smo jih morda letos videli manj, kot bi želeli. Omogočajo nam, da ne izgubimo stikov s prijatelji in znanci. In hkrati da omejimo virus, ki še vedno vztraja med nami. Izkoristimo jo!

Virus je na različne načine prizadel mnoge. Z njimi v mislih preživimo letošnje praznike doma in dajmo Sloveniji priložnost da ponovno zadiha s polnimi pljuči. Vsak od nas predstavlja košček mozaika v boju proti korona virusu. Vsak ima svojo vlogo. Odigrajmo jo odgovorno!

Želim vam prijetno praznovanje, ponosen dan samostojnosti in enotnosti ter vse dobro v prihajajočem letu!

(foto: osebni arhiv poslanke)

Romana

November 2020

Dragi mladi,

diskriminacija na podlagi spola v moderno in razvito družbo ne spada. Kljub temu pa ženske v EU zaslužijo kar 16% manj kot moški! Razlogov za to je veliko: pogostejša zaposlitev za skrajšani delovni čas, skrb za družino, otroke, ostarele. Ženske posledično tudi težje in redkeje napredujejo ter zasedajo manj ambiciozna delovna mesta.

Presenetljivo so razlike v plačilu med spoloma zelo visoke v nekaterih razvitejših državah Unije. V Nemčiji na primer razlika znaša kar 21%. Tam naj bi bil glavni razlog za to dolg porodniški dopust, ki se izraža v krajših obdobjih zaposlitve v primerjavi z moškimi. Prav tako tudi v Nemčiji ženske posegajo po manj ambicioznih mestih in zaposlitvah za krajši delovni čas.

V Sloveniji smo ženske precej manj diskriminirane, ko pride do enakega plačila. Razlika je kar polovico nižja od povprečja EU, le 8%. To je posledica zakonske ureditve, pa tudi visoke stopnje izobraženosti pri ženskah. Vseeno razlika ostaja, saj se tudi v Sloveniji veliko žensk odloča prevzeti skrb za družino.

To, da je v Nemčiji veliko žensk zaposlenih za skrajšan delovni čas, pa pomeni tudi, da so plače dovolj visoke, da družina preživi z enim dohodkom. Je znak višjega standarda, četudi nekatere projekcije to prikažejo v negativni luči. Je tudi pokazatelj družbe, ki se zaveda pomembnosti družine. Tega si v manj razvitih državah ne morejo privoščiti.

Številke je vedno potrebno gledati iz več zornih kotov. Se pa situacija v Evropski uniji izboljšuje. Počasi, a vztrajno.

(foto: osebni arhiv poslanke)

Romana

Oktober 2020

Dragi mladi!

Včeraj smo evropski poslanci glasovali o resoluciji, ki bo okrepila Jamstvo za mlade. O tej temi ste verjetno slišali že marsikaj, o čem točno pa smo evropski poslanci glasovali v tokratni resoluciji?

Sama že od začetka svojega mandata ponujam plačano pripravništvo mladim, ki si želijo nove izkušnje. Verjamete, da ponekod pripravništva še vedno niso plačana? Sicer ne v evropskih institucijah, drugje pa je ta praksa še kako prisotna. Temu moramo končno reči NE. In to smo s to resolucijo jasno poudarili.

Poleg tega poudarjamo, da se sredstva iz jamstva za mlade ne smejo porabljati za socialni dumping in nelojalno konkurenco na trgu dela. Pozivamo države članice, naj zagotovijo, da se mladim, ki se prijavijo v programe jamstva, ponudijo kakovostne ponudbe za delo, praktično usposabljanje ali vajeništvo, vključno s poštenim plačilom. To, dragi mladi, je zelo pomembno! 

S kolegi poslanci vztrajamo, da mora Komisija izboljšati spremljanje izvajanja jamstva za mlade in poročanje o rezultatih. V preteklosti se je namreč na podlagi preverjanj veliko sredstev prelilo v birokracijo in druge programe, ki z mladimi niso imeli nobene povezave.

V trenutni Covid-19 krizi smo pripravništva v naši pisarni zamrznili, s čimer sledimo navodilom predsedstva. Poleg tega tudi menim, da izkušnja z delom od doma ni tista prava izkušnja pripravništva v Evropskem parlamentu. A takoj, ko bo to spet možno, bom vesela novih prijav 😃

V upanju, da bo shema jamstvo za mlade ponujala še boljše rezultate, sploh po Covid-19 krizi, vas lepo pozdravljam!

(foto: osebni arhiv poslanke)

Romana

September 2020

Živjo vsem!

V Evropskem parlamentu se ta teden pripravljamo na plenarno zasedanje. Ko smo že mislili, da bomo šli v Strasbourg, se je zaradi slabše epidemiološke situacije v Franciji predsednik odločil, da ostanemo v Bruslju. Prav gotovo bo zanimiv nagovor predsednice Evropske komisije, Ursule von der Leyen, ki bo po prvem letu mandata poročala o stanju v Uniji. Ta tradicionalni govor največkrat razkrije načrte in izzive, na katerih bo Komisija delala v naslednjih mesecih. Vsekakor za prvo žensko predsednico ni bilo lahko leto, sploh po preteklih šestih mesecih, odkar je WHO razglasila pandemijo.

Po vseh začetnih težavah pri soočanju s pandemijo, je tudi delo evropskih institucij steklo, skoraj tako, kot prej. Če govorimo o načrtih za prihodnje leto dela, upam, da bo demografija ena izmed prioritet tako Evropske komisije, kot tudi Evropskega Sveta. Kaj nam pomagajo programi in načrti za ljudi, če ljudi ni, ali pa bodo kmalu večinoma samo še starejši, kajne? Prejšnji teden smo tako govorili o poročilu o vplivu demografskih sprememb v EU. Vse pomanjkljivosti, ki jih imamo v naših sistemih zaposlovanja in upokojevanja, zdravstvenih in socialnih sistemih, so prišle na dan v preteklih mesecih. Komisarka za demografijo je prejšnji teden na odboru za zaposlovanje obljubila, da se bo še posebej trudila za območja, ki imajo z demografijo največ problemov. Sicer sama menim, da jih ima celotna Evropa, a držim jo za besedo.

V pričakovanju ‘najpomembnejšega’ govora leta, vas lepo pozdravljam. 

(foto: osebni arhiv poslanke)

Romana

Julij 2020

Dragi mladi, lepo pozdravljeni!

Verjetno ste že kje prebrali, da je Nemčija s 1. julijem prevzela »predsedovanje Evropski uniji«. To pravzaprav pomeni, da je prevzela 6-mesečno predsedovanje Svetu Evropske unije, institucije, ki jo sestavljajo voditelji držav članic. Slovenija bo Svetu predsedovala v drugi polovici prihodnjega leta, kar pomeni, da je že del t.i. »predsedujoče trojke«, tria držav, ki bodo predsedovale v prihajajočem letu in pol.

Države, ki bodo Svetu predsedovale v prihodnjih 18 mesecih, se skupaj dogovorijo o tem, katere bodo njihove prednostne naloge. Trenutno je zagotovo v ospredju boj proti posledicam Covid19. Unija potrebuje učinkovitost in ukrepanje. Poleg tega so med prioritetami tudi krepitev vloge EU v svetu, zagotavljanje varnosti (tudi pred novimi oblikami napadov, kot so kibernetski), urejanje migracij in še mnoge druge. Nemčija, na čelu s kanclerko Angelo Merkel, kot ena od ustanovnih, pa tudi najvplivnejših članic, ima vse možnosti, da Uniji uspešno predseduje. Vseeno pa upam, da si ne bo prihodnosti Unije krojila preveč po svojih merilih.

Predsedovanje namreč ni le obveznost, ampak tudi velika priložnost.

Priložnost, da se država dokaže na mednarodnem parketu in da predsedovanje izkoristi tudi za uveljavljanje njenih nacionalnih interesov. Od vsake države je odvisno, kako dobro predsedovanje izkoristi.

Slovenija je Svetu EU že predsedovala v letu 2008. Takrat smo bili v predsedovanju uspešni, izpolnili smo svoje obveznosti, v Uniji pa dvignili svoj ugled. Verjamem, da bo tudi tokrat tako!

Želim vam prijetne poletne dni! Uživajte in ostanite zdravi! 

(foto: osebni arhiv poslanke)

Romana

Junij 2020

Dragi mladi!

V sredo sem sodelovala na posvetu pri predsedniku Republike Slovenije, Borutu Pahorju.

Večkrat organizira posvete, kjer se politiki in predstavniki različnih organizacij posvetujemo o različnih temah in na podlagi zaključkov lažje pripravimo zakonodajne rešitve. Včeraj je bila na vrsti ena najpomembnejših tem na domačem parketu, govorili smo o dolgotrajni oskrbi.

Veste kaj je dolgotrajna oskrba?

Gre za ukrepe in storitve, ki bi osebam s posebnimi potrebami, med njimi v največji meri starejšim, zagotovili potrebno socialno, zdravstveno in institucionalno varstvo. Nujnost ureditve se je še posebej pokazala med korona krizo. Trenutno so pravice starejših in oseb s posebnimi potrebami razdeljene med različne resorje in pogosto je dostop do njih otežen.

V Evropski uniji je Slovenija edina država članica, ki tega še nima sistemsko urejenega. Predlog zakona je trenutno v pripravi na ministrstvu za zdravje. Po dolgih desetih letih obljub se stvari končno premikajo v pravo smer.

Nekatere države Unije imajo ta sistem že dolgo urejen. Slovenija bi se lahko veliko naučila iz njihovih izkušenj. Seveda ima vsaka država specifike, ki jih bo pri oblikovanju zakona potrebno upoštevati, a če se ozremo čez mejo, bi lahko na primerih dobrih praks zgradili vzdržen sistem.

Pa ne samo na področju starejših, tudi glede vas, mladih, bi se Slovenija lahko marsikaj naučila iz dobrih praks ostalih evropskih držav. Pogledate kdaj čez mejo, kako ima Avstrija urejen sistem izobraževanja in delovne prakse? Naj vam bo to v razmislek 😊

Lepo se imejte!

(foto: osebni arhiv poslanke)

Romana

Maj 2020

Dragi mladi,

da na ravni Evropske unije obstaja več institucij, med katerimi so naloge zelo natančno razporejene, zagotovo že veste. Evropska komisija je tista, ki pripravlja zakonodajne predloge, Evropski parlament in Svet Evropske unije pa o teh predlogih razpravljata in odločata.

Evropski parlament je hkrati edina evropska institucija, v katero so izvoljeni evropski poslanci na volitvah vsakih 5 let. Zato smo evropski poslanci v svojem delovanju neposredno odgovorni svojim volivcem. Ti od nas pričakujejo, da Evropsko komisijo opozarjamo na izzive in probleme, za katere se nam zdi, da na ravni Evropske unije morda niso obravnavani dovolj celostno.

Prav danes obeležujemo mednarodni dan družine. Družine so se tudi v trenutni krizi izkazale za najboljše zavetišče pred revščino in socialno izključenostjo. Pred kratkim sem kot so-predsedujoča medskupini za demografske spremembe v Evropskem parlamentu, na Evropsko komisijo naslovila poziv, naj med pripravo ukrepov za okrevanje gospodarstva po koronakrizi ne pozabi na demografijo, pomemben izziv Evropske unije. Komisijo smo z ostalim vodstvom medskupine opozorili, naj v pripravi predlogov še posebno pozornost nameni skrbi družinam, od najmlajših članov, mladih staršev in vse do najstarejših, ki krize praviloma najtežje prenašajo. Prebivalstvo Evropske unije se hitro stara in narediti moramo vse, kar je v naši moči, da mladim omogočimo finančno neodvisnost, hitro osamosvajanje in jih spodbudimo pri odločanju za družino. Tudi v času gospodarske krize.

Saj veste: na mladih svet stoji

(foto: osebni arhiv poslanke)

Romana

April 2020

Dragi mladi,

v teh dneh se vse vrti okrog koronavirusa. Tudi naše delo v Evropskem parlamentu, prav danes namreč poteka plenarno zasedanje (na katerem sodelujemo preko spletnih aplikacij), je namenjeno sprejemanju nadaljnjih ukrepov za zajezitev virusa in soočanje z njegovimi posledicami.

O “koroni” poslušamo v medijih, se pogovarjamo doma, dnevno nas na virus opominjajo sprejeti ukrepi. Verjamem, da že komaj čakate, da se vrnete med sošolce, greste na kavo, v kino. Veste, kdo pa vse to še bolj težko čaka?

Naši starejši. Marsikomu izmed njih je preživljanje karantene veliko težje, kot nam. Niso tako vešči v spletnem komuniciranju, zato s prijatelji ne morejo ostati v kontaktu preko družbenih omrežij. Mediji jih zasipavajo z informacijami, katerih ne znajo oziroma ne zmorejo oceniti in jih pogosto tudi ne razumejo. Skrbi jih za svoje zdravje, za okužbe so veliko bolj dovzetni, kot mi. Pogosto okolica zanje nima pravega posluha.

Zato imam za vas predlog. Vsi mladi, ki ste zdravi in se dobro počutite, ter vam v teh dneh ostaja dovolj prostega časa, pomislite – imate v svoji bližini ali v svojem sorodstvu starejšo osebo, ki bi bila morda vesela pogovora (seveda takega, ki upošteva socialno distanco)? Morda si kdo želi slišati, kaj vse se dogaja na spletu, kaj je, razen koronavirusa, še tema pogovorov te dni. Potrebujejo kaj iz trgovine, pa se, zaradi slabega zdravja, tja le s strahom odpravijo sami?

Vzemite v roke telefon in jim polepšajte dan s prijazno besedo ali enostavno pomočjo. Verjemite mi, da bo zadoščenje veliko na obeh straneh!

(foto: osebni arhiv poslanke)

Romana

Marec 2020

Pozdravljeni,

takole v teh dneh izgleda naše delo. Sestanki Evropskega parlamenta se, kljub strogim omejitvam potovanj, nadaljujejo. Letov iz Ljubljane v Bruselj že nekaj časa ni, a delo ne sme obstati. Zato prižgem računalnik in že sem v družbi kolegov poslancev. Tale posnetek je iz sestanka vodij nacionalnih delegacij, katerega glavna tema je bil odziv Evropske unije na izbruh koronavirusa. Evropska unija, na čelu z Evropsko komisijo, pripravlja konkretne, hitre in obsežne ukrepe za pomoč državam članicam, ki jih je virus najbolj prizadel. Prav tako pa se že pripravljamo na ekonomsko krizo, ki nas čaka po zamejitvi zdravstvene in se ji, na žalost ne bo moč izogniti.

Stvari torej tečejo naprej. Pa ne samo v Evropskem parlamentu, veliko poklicev se lahko v današnjem času vsaj v določeni meri opravlja od doma. Morda bo karantena, ki nas je prisilila, da ostanemo doma, prinesla tudi nekaj pozitivnih premikov v prihodnosti dela od doma. Delodajalci bodo uvideli, da produktivnost pri delu od doma ne pade, morda bo ponekod še višja.

Ob tem seveda ne pozabljamo na vse tiste, ki jim narava dela ne omogoča, da ostanejo doma. Iskrena hvala vsem tistim, ki se trudite na terenu!

(foto: Romana Tomc)

Romana Tomc

Dobrodošli na spletni strani poslanskih dnevnikov. Te zanima kaj sploh počnejo evropski poslanci? Kakšno je njihovo stališče o aktualnih tematikah? Vse to in še veliko več izveste tukaj!

Tukaj namreč evropski poslanci mesečno poročajo o svojem delu v Evropskem parlamentu in ohranjajo stik z vami.

Veliko užitkov ob branju!