Čas volitev v Evropski parlament se neustavljivo bliža – spomnimo, v Sloveniji bodo volitve v Evropski parlament potekale v nedeljo, 9. junija 2024. Voliti bo mogoče tudi predčasno, in sicer od torka do vključno četrtka pred volilno nedeljo, torej od 4. do 6. junija 2024. Ker bomo volivci v Sloveniji tokrat izvolili 9 poslancev Evropskega parlamenta, smo vse stranke, ki so potrdile udeležbo na volitvah, povprašali o njihovih nazorih glede sovražnega govora. Slovenski poslanci v petletnem mandatu skupaj s poslanci drugih članic Evropske unije sprejemajo odločitve, ki imajo pomembne posledice tako za državo Slovenijo kot njene državljane. Zato menimo, da je njihov vidik sovražnega govora in morebitna umestitev te tematike v programsko shemo sleherne stranke nadvse pomemben faktor.
Kaj o sovražnem govoru porečejo v stranki Gibanje Svoboda?
Ker smo kontaktirali 10 strank, bomo do pričetka volitev postopoma objavljali njihove odgovore. Tokrat prilagamo odgovor nosilne kandidatke Gibanja Svoboda Irene Joveve, ki ga objavljamo v celoti:
- Boste ob morebitni izvolitvi v novem obdobju Evropskega parlamenta v zvezi s sovražnim govorom podali kakšne željene smernice?
V preteklem mandatu sem kot poročevalka v senci pri mnenju odbora za kulturo in izobraževanje sodelovala pri oblikovanju zakonodaje Akt o digitalnih storitvah v Evropskem parlamentu. V omenjeni zakonodaji, ki sicer zaobsega veliko več od omenjene problematike, smo naredili prvi korak in zastavili enotna zavezujoča pravila za spletne platforme pri moderiranju vsebin na spletu. Sledili smo principu, kar je nezakonito v življenju zunaj spleta, naj bo nezakonito tudi na spletu. Vzpostavili smo jasna pravila pri odstranjevanju nezakonitih vsebin, kot so otroška pornografija, teroristične vsebine, nezakoniti sovražni govor in druge, ob hkratni vpeljavi varovalk pred odstranjevanjem zakonitih vsebin in sicer, da morajo spletne platforme pojasniti svojo odločitev uporabniku, zakaj so vsebino odstranili. Cilj teh obveznosti je zlasti zagotavljanje različnih ciljev javne politike, kot so varnost in zaupanje prejemnikov storitve, vključno s potrošniki, mladoletniki in uporabniki, ki so še posebej izpostavljeni sovražnemu govoru, spolnemu nadlegovanju ali drugim diskriminatornim dejanjem. Ob tem smo vnesli omejitve oglaševanja pri t.i. škodljivih vsebinah, Komisija pa ima tudi različne pravne možnosti, da podjetja s kaznimi spodbudi k razumnim, sorazmernim in učinkovitim ukrepom za zmanjševanje teh tveganj.
Ta zakon je prav tako kodeks ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu naredil zavezujoč za podjetja. Naslednji koraki bodo ključni pri uveljavljanju teh pravil v praksi, kjer bo Evropski parlament imel pomembno nalogo, da v okviru svojih zmožnosti od Komisije zahteva implementacijo tega zakona, saj zaenkrat velike spletne platforme ne naredijo dovolj za varnost na njihovih platformah. Prav tako si bom prizadevala, da zaradi trenutnih različnih pravnih definicij in rešitev v državah članicah zakonsko ustvarimo enotno, harmonizirano definicijo, ki bi zaobsegala rasizem, agresivnost proti manjšinam in razširili definicijo sovražnega govora na podlagi rase, etnične pripadnosti, religije, spolne orientacije in druge.
- Menite, da lahko sovražni govor (ki sicer bazira na predsodkih in diskriminaciji) vpliva na empatijo, pristranskost in odločitve, zlasti, kadar zadeva ranljive skupine (Romi, invalidi, begunci …)?
Menim, da sovražni govor na spletu vpliva na empatijo ljudi in lahko hitro vodi tudi v nasilje v realnosti, torej resničnem življenju. Sovraštvo ustvarja dodatno sovraštvo in ga tako potencira. Seveda vpliva tudi na pristranskost in odločitve.
- Ali programska shema vaše stranke za evropske volitve posredno ali neposredno prišteva tudi problematiko sovražnega govora, vključno s pravnimi vidiki, ki veljajo v Republiki Sloveniji, glede na 297. člen Kazenskega zakonika?
Kot sem pojasnila v prvem odgovoru, bom nadaljevala delo na tem področju in si prizadevala za uveljavitev obstoječe zakonodaje ter enotne razširjene pravne definicije sovražnega govora, ki ga bo moč kazensko preganjati in odstranjevati iz spleta.
- Kakšna so vaša priporočila glede ustreznosti slovenske zakonodaje, natančneje glede kazenske obravnave sovražnega govora? Bi kaj spremenili/dodali?
Meni se zdi Kazenski zakonik oziroma člen 297. ustrezen, bolj je pomembna njegova uveljavitev v praksi in na spletu. Za ta namen smo sprejeli Akt o digitalnih storitvah.
- Kakšna so vaša priporočila glede ustreznosti oz. ustrezne uvedbe enotne EU zakonodaje, natančneje glede kazenske obravnave sovražnega govora?
Kot rečeno zgoraj bi, bilo potrebno poenotenje pravnih definicij sovražnega govora, v EU temu rečemo minimalna harmonizacija, s tem pa bi omogočili pravno sigurnost in lažjo implementacijo obstoječih pravil moderiranja vsebin na spletu.
Foto Irena Joveva: (wikipedia)
Projekt Bodimo prijazni je financiran s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.