Krožno gospodarstvo je način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstoječih materialov in izdelkov, kakor dolgo je to mogoče. S tem podaljšamo življenjsko dobo izdelkov in zmanjšamo količino odpadkov.
Ko izdelek pride do konca svoje življenjske poti, se materiale reciklira in da v ponovno uporabo. Evropska unija že narekuje reciklažo in s tem predelavo odpadkov v nove, uporabne materiale, podjetja pa v skladu s predpisi že ustvarjajo izdelke z bistveno daljšo življenjsko dobo, ki jih lahko sami popravimo, ponovno uporabimo in recikliramo.
Kako deluje krožno gospodarstvo
Predpogoj za krožno gospodarstvo je ločeno zbiranje odpadkov iz gospodinjstev in podjetij, kar je naša skupna odgovornost. Poskrbeti moramo za ločeno zbiranje papirja, stekla, odpadne embalaže in bioloških odpadkov, prav tako pa moramo izločiti nevarne in kosovne odpadke. S pravilnim ločevanjem lahko prispevamo k bolj zeleni in zdravi prihodnosti za celotno skupnost ter na ta način razbremenimo okolje, ohranimo naravne vire in varčujemo z energijo, saj so lahko odpadki, ki bi sicer končali na odlagališču, v drugačni obliki ponovno uporabni.
Velike količine plastike so problem
Nekoliko težje kot papir ali steklo je reciklirati plastiko. Ta se v naravi dolgo časa razkraja, kar predstavlja nevarnost, sploh upoštevajoč količino, ki jo zavržemo. Leta 1950 je bilo proizvedene 1,7 milijona ton plastike, leta 1989 je bilo 99 milijonov ton proizvedene plastike, do danes pa je bilo proizvedene vsega skupaj že več kot 9 milijard ton plastike. Za vključevanje plastike v krožno gospodarstvo je potrebno rešiti več težav, kot je kvaliteta recikliranega materiala in sprejemanje ter uporaba novih produktov. Velika količina v preteklosti proizvedene plastike danes namreč ni primerna za ponovno uporabo. Kljub temu recikliranje plastike predstavlja največjo možnost ponovne uporabe plastike, kar pomeni, da ne konča kot odpad v naravi. Možna rešitev je tudi zakonska prepoved uporabe plastike v nekatere namene.
Svet Evropske unije je tako že leta 2019 sprejel nova pravila, ki prepovedujejo uporabo najpogostejših plastičnih izdelkov, ki jih uporabimo samo enkrat, nato pa zavržemo.
To vodi do zasičenosti oceanov s plastike, kjer se oblikujejo pravi otoki sestavljeni iz odpadne plastike. Odpadna plastika ima izjemno negativen vpliv na več kot 300 živečih vrst morskih živali, ki zamenjajo plastiko s hrano in jo jedo. Plastika jih rani, lahko jim oteži ali onemogoči letenje ali premikanje in s tem povzroči smrt in povzroča spremembe v delovanju hormonov, kar vpliva tudi na nepravilno rast živali in njihovo razmnoževanje.
Zaradi tega je ozaveščenost ljudi o odpadkih izrednega pomena, saj bodo lahko le zadosti informirani državljani in državljanke pričeli spreminjati svoje navade in uporabljati okolju prijaznejše produkte. S tem lahko vsak posameznik prispeva svoj del k manjšemu onesnaževanju okolja in kakovostnejšemu bivanju v čistejšem okolju.
