Digitalna tehnologija že dolgo vpliva na naša življenja na številnih področjih in danes si brez nje življenje le stežka predstavljamo, pandemija virusa covid-19 pa je manj kot v letu dni le še utrdila in poglobila to povezanost.
Digitalizacija združuje ljudi in podjetja neodvisno od tega, kje se fizično nahajajo
Digitalne tehnologije so v preteklem letu postale nujne za delo, učenje, zabavo, druženje, nakupovanje in tudi dostop do zdravstvenih storitev ter kulture. Pandemija je pokazala, da lahko digitalizacija združuje ljudi in podjetja neodvisno od tega, kje se fizično nahajajo.
Digitalizacija lahko prav tako postane odločilni dejavnik pravic in svoboščin, ki bodo državljanom omogočile, da presežejo svoje lokalno okolje, svoj družbeni položaj, saj se bodo odprle nove možnosti za učenje, zabavo, delo, raziskovanje in izpolnjevanje lastnih ambicij. V sodobni, digitalni družbi bo geografska razdalja manj pomembna, saj se bodo lahko ljudje ne glede na fizične razdalje in prepreke učili, komunicirali z javnimi upravami, upravljali s svojimi financami in plačili, uporabljali zdravstvene sisteme, prometne sisteme, sodelovali v demokratičnem življenju, se zabavali in razpravljali s sodržavljani kjer koli v EU.
EU je za prehod v moderno, tehnološko napredno digitalno družbo pripravila vizijo za digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030, s ciljem, da postane digitalno suverena in s primernimi politikami opolnomoči podjetja ter ljudi.
Vizija digitalne preobrazbe vsebuje 4 ključne točke, ki jih želi EU doseči do leta 2030:
- digitalna usposobljenost prebivalstva: do leta 2030 bi moralo vsaj 80 % odraslih imeti osnovna digitalna znanja in spretnosti, v EU pa bi moralo biti zaposlenih 20 milijonov strokovnjakov za IKT, pri čemer bi se moral delež žensk na takih delovnih mestih povečati;
- digitalna infrastruktura: do leta 2030 bi morala imeti vsa gospodinjstva v EU gigabitno povezljivost, vsa poseljena območja pa bi morala biti pokrita s 5G; proizvodnja vrhunskih in trajnostnih polprevodnikov v Evropi bi morala znašati 20 % svetovne proizvodnje; v EU bi bilo treba uvesti 10 000 podnebno nevtralnih zelo varnih robnih vozlišč in Evropa bi morala imeti svoj prvi kvantni računalnik;
- digitalna preobrazba podjetij: do leta 2030 bi morala tri od štirih podjetij uporabljati storitve računalništva v oblaku, velepodatke in umetno inteligenco; več kot 90 % malih in srednjih podjetij bi moralo doseči najmanj osnovno raven digitalne intenzivnosti; število samorogov EU pa bi se moralo podvojiti;
- digitalizacija javnih storitev: do leta 2030 morajo biti vse ključne javne storitve na voljo prek spleta; vse državljanke in državljani bodo imeli dostop do svojih e-zdravstvenih kartotek.
Cilj digitalne vizije je, da postane EU digitalno suverena v odprtem in medsebojno povezanem svetu, kjer si prizadeva za uveljavitev digitalnih politik, ki ljudi in podjetja opolnomočajo, da izkoristijo trajnostno usmerjeno digitalno prihodnost, osredotočeno na človeka.
