KUD Coda:. Postali smo »punkt«, kakršne smo imeli nekdaj, recimo v času Ezl’eka

V okviru Novičnika Regionalnega stičišča NVO Podravja smo se pogovarjali z Martinom Počkarjem, poslovnim direktorjem Kulturnega umetniškega društva (KUD) Coda, nevladne organizacije s sedežem v Mariboru, ki je pridobila status uspešne glasbene šole z alternativnim pridihom. Društvo, ki bo letos upihnilo že svojo 20. svečko, združuje vse generacije obiskovalcev koncertnega prizorišča v Vetrinjskem dvoru in učencev v glasbeni šoli.

»Vsako leto se pojavi kakšna stranka, ki se je nedavno upokojil/a, sedaj bi pa želela uresničiti svoje mladostniške sanje, da bi igrala kitaro ali klavir, celo bobne. Dovolil bi si reči, da nekateri na novo zaživijo. Začnejo tukaj, v naši glasbeni šoli, potem pa postanejo redni obiskovalci naših koncertov,« pojasnuje.

20 prireditev ob 20-letnici obstoja

Da bi primerno obeležili svojo 20-letnico obstoja, so predvideli 20 prireditev, s katerimi so pričeli že januarja. V juniju si lahko obetamo serijo koncertov v okviru (Z)mešanega festivala, prav tako pa že poteka vpis v glasbeno šolo za šolsko leto 2025/2026.

Zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov so slednjega celo kupili

Pred leti so bili nastanjeni v povsem neprimernih prostorih – v taborniški hišici v Mestnem parku. Zatem so dolgo, a neuspešno iskali primerne prostore, na koncu pa se je nakup izkazal kot morda celo edina opcija. Vendar se je nova lokacija na Koroški 63 izkazala kot zgolj delno primerna za dejavnost, saj se nahaja v kletnih in pritličnih prostorih stanovanjskega bloka, kar pomeni, da so zvoki činel, bobnov, pihal in električnih kitar, ki donijo preko cevi in betona, del rednega repertoarja tamkajšnjih prebivalcev.

»Mislim, da bi morala biti drža naših odločevalcev usmerjena tudi onstran osnovnih finančnih sredstev za mestno ureditev, je prepričan Počkar. Želeli bi si urbanistične ureditve, ki bi držala za desetletja, kar pomeni, da KUD Coda ni na Koroški 63, ampak je del širše kulturne cone, kjer nismo moteči za stanovalce in kjer se nahajajo nam podobne kulturne organizacije. Občina bi morala doreči, da je nekje pač spalno naselje, zato tam ni prostora za tovrstne organizacije – slednje potrebujejo svojo cono, svoj prostor.«

Vetrinjski dvor kot stična točka ustvarjanja za številne organizacije

Meni, da je edina trenutno primerna lokacija za tovrstno ustvarjanje Vetrinjski dvor, s katerim sicer upravlja Narodni dom, KUD Coda pa na koncertnem prizorišču izvaja organizacijo številnih dogodkov, tudi za druga društva in zavode, ki si želijo na lokaciji izvesti svoje dogodke, prav tako pa je v njihovi domeni gostinska dejavnost (Vetrinjc BarCoda). Kot pojasnjuje, se na lokaciji trenutno križajo poti številnih društev in zavodov, ki so v Vetrinjcu odkrili produkcijski prostor, ki ga potrebujejo. Podoben prostor za dogodke so v zadnjih letih vzpostavili še pri Kulturni četrti Minoriti. Vetrinjski dvor je trenutno edini, ki je za uporabo prostorov načeloma brezplačen, saj na drugih lokacijah javni zavodi za slednje sicer praviloma zaračunavajo.

Pomemben je vsak evro

Organizacija se primarno financira s tržnimi storitvami, tj. z glasbeno šolo in prihodki gostinske dejavnosti. 5-10 odstotkov letnega proračuna pa predstavljajo javna sredstva, večinoma lokalna. »Četudi slednje zveni malo in bi nekateri dejali, da se da preživeti tudi brez tega, pa je realnost drugačna. Dejansko je finančno gledano za vse nas, ki delamo v kulturi, naš temelj za ustvarjanje na trhlih temeljih. Pomemben je vsak evro,« je prepričan.

S kvalitetno vsebino ljudem vračajo pozitivo in veselje

V 20 letih so v mestu pustili pozitivno sled, tudi na podlagi dejstva, da so s pravo komunikacijo uspeli pritegniti ljudi, ki so jih njihove aktivnosti zanimale. Dela zaposlenih in zainteresiranih strank sicer ne zmanjka, zato pa bi si želeli dodatno zaposliti visoko profesionaliziran kader s specialnimi znanji, kar je  v kulturnem sektorju sicer redkost.

»Mislim, da mestu na več nivojih vračamo s pozitivo in veseljem. Ljudje, ki tukaj ustvarjamo, imamo krasen odnos z našimi strankami. Puščamo vtis zaupanja, ljudem dodajamo občutek, da smo tukaj z agendo, ki ni materialna. Ponosni smo, da mladini nudimo prostor za kulturno udejstvovanje, ki je najbolj pristen način skupnega ustvarjanja in preživljanja prostega časa. Ponosni smo, da Vetrinjc postaja točka združevanja ljudi. Človek pride tja in ve, da bo v redu. Če ne bo koncerta, bo pa vsaj dobra muzika, verjetno pa bo vsakdo tam srečal tudi koga, ki ga pozna. Postali smo »punkt«, kakršne smo imeli nekdaj, recimo v času Ezl’eka. Ravno na takšne nemerljive »mehke« dosežke, ki ustvarjajo družbeno snov, smo najbolj ponosni.«

KUD Coda brez vsakršnih konfliktov z lokalnimi prebivalci ali policijo

V nasprotju s predhodnimi najemniki koncertnega prizorišča Vetrinjskega dvora, KUD Coda ni naletel na odpor tamkajšnjega prebivalstva. »Na začetku smo stežka uredili kakršnokoli dovoljenje, saj so bili zaradi slabih izkušenj vsi pristojni vpleteni zelo nezaupljivi. Še preden smo prišli tja, smo najprej preko socialnih omrežij vprašali, česa si vsebinsko želijo. Kot drugo pa smo skušali navezati stik z okoliškimi prebivalci in tako poskrbeli za prvo pomiritev. V dveh letih nismo prejeli ene same prijave na policijo,« poudarja Počkar, ki pojasnjuje, da je do problemov pri nekdanjem najemniku prihajalo zaradi glasnih udeležencev zabav v Vetrinjcu, ki so sredi noči motili zlasti prebivalce nad nekdanjim Udarnikom in slaščičarno v smeri proti Vetrinjski ulici. Prepričan je, da se da potencialnim problemom ogniti z manjšimi ukrepi. »Mi vse naše prireditve pričnemo ob 20. uri zvečer, a tudi zaključimo ob primernih urah, preden zadeve postanejo nekoliko nore,« pojasnjuje Počkar.

Pohvalno o Uradu za kulturo in mladino, kritično do družbenega sistema, ki kulturnike peha v hiranje

Precej pohval leti tudi na račun Urada za kulturo in mladino pod vodstvom Nine Kirbiš. »Pod črto pozdravljamo pozitivno in proaktivno držo Urada. Ko nekaj dni pred prireditvijo naletimo na birokratsko oviro, nam Urad priskoči na pomoč, kar je bilo nekdaj težko doseči.«

Nekoliko bolj pesimističen je glede stanja kulture v mestu, vsaj kar se tiče nevladnega sektorja. »Maribor je vedno imel jedro, ki je vrelo; kritično maso ljudi, ki so bili bolj ustvarjalni, drznejši in ki so si upali. Še vedno je Maribor mesto »krasnih norcev«, krasnih producentov in iznajdljivih ljudi, ki vztrajajo v kulturi, kljub temu da komaj preživijo. Vendar ti ljudje trenutno izgorevajo, postajajo neproduktivni, se borijo za preživetje, njihov potencial pa ni izkoriščen. V sektorju kulture je zaradi delovnih okoliščin ogromno duševnih težav. Konstantno si v poziciji, da se moraš dokazovati, da si sploh vreden svoje eksistence. Gre za naravno hiranje nevidnega sektorja, ki deluje ob boku z javnim,« je prepričan Počkar, ki za nastalo situacijo krivi celoten družbeni sistem; usmeritev v liberalizem, ki prepušča kulturo »samopreživetju« in ne prepoznava njenih multiplikativnih učinkov na družbo. »Kaj smo Slovenci brez zgodovine, jezika, kulture? To je stvar, ki nas definira. In če je slednja zapostavljena, pričnemo vsi potencialni konzumenti kulture hirati.«

(Ne)enakovredni s promenado na Lentu

V KUD Codi si prizadevajo za merljive učinke novega Strateškega dokumenta MOM. Od občine ne pričakujejo, da bo slednja v popolnosti prevzela organizacijo kvalitetnih dogodkov, želijo si pa omogočanja ustreznih pogojev, da to počnejo – za kar so tudi ustrezno usposobljeni – nevladni kulturniki. »Utopični primer bi bil, če bi se občina odločila povečati postavko za kulturnike za 100%. Naenkrat bi imeli v naših vrstah visoko specializirane kadre. Ljudje bi kupili vstopnice, spili pivo in prišli spet. Želimo si biti enakovredni »promenadi na Lentu«, saj slednja sicer prinaša ličnost, mi pa prinašamo vsebino.«