V četrtek, 25. aprila, so v OBRATu, prostoru umetnosti in participacije v Mariboru, predstavili aktivnosti in rezultate projekta Učenje za participativno demokracijo, ki so ga zasnovali in ga izvajajo v Društvu organizacija za paticipatorno družbo v partnerstvu s Pekarno Magdalenske mreže in islandsko organizacijo Citizens’ Foundation. Financiran je s sredstvi programa Acitve Citizens Fund v Sloveniji. Predstavitve se je udeležil tudi Bojan Golčar, direktor Zavoda PIP.
Projekt so zasnovali v želji in z namenom pomagati spremeniti trend, ki ga zadnje desetletje kažejo raziskave, osredotočene na mlade. Te kažejo, da so mladi precej manj politično aktivni. Mladi se čutijo odtujeni od političnih procesov, prek katerih upravljamo s skupnimi družbenimi zadevami in sprejemamo odločitve in ne izkazujejo pretiranega interesa, da bi v njih sodelovali. Ampak vsega ne moremo pripisati apatiji. Participacije se je namreč treba učiti, a je v izobraževalnem sistemu prostora za takšne vsebine premalo. Premalo je časa, prostora in volje za izobraževanja, ki bi mladim približala vedenje o različnih oblikah demokracij, načinih in oblikah demokratičnega (so)odločanja in demokratičnih orodjih, ki obstajajo in so na voljo. Ko pa se zgodi, je pozornost pretežno usmerjena v koncept volitev in politično-ekonomski ustroj družbe, v kateri živimo.
Dijaki šestih šol predlagajo izboljšave v šolski skupnosti
Kot je povedal vodja projekta Matevž Hrženjak, je vključitev predmetnega sklopa Aktivno državljanstvo v vse programe srednješolskega izobraževanja odprla možnost, da se stanje izboljša. Vzpostavil se je prostor za vsebine, preko katerih bi se lahko mladi poglobili v spoznavanje dimenzij skupnosti, načinov in možnosti urejanja skupnosti ter pomenu participacije za skupno dobro. In del tovrstnih vsebin smo se namenili prispevati tudi v projektu Učenje za participativno demokracijo.
Projektu se je priključilo šest šol, Prva gimnazija Maribor, Gimnazija Ptuj in II. gimnazija Maribor, Gimnazija Antonio Sema Piran, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina in Gimnazija Nova Gorica. Sprejele so odločitev, da dijaki tretjega letnika pri predmetu Aktivno državljanstvo najprej sodelujejo v delavnicah, kjer uvodoma pridobivajo širše znanje o demokracijah, demokratičnih procesih in možnostih participacije izven klasičnega predstavniško-demokratičnega načina, nato pa sodelujejo v procesu participativnega proračuna v šoli kot nosilci procesa neposrednega odločanja o porabi dela šolskega proračuna. V tem procesu dijaki najprej predlagajo izboljšave v šolski skupnosti, z glasovanjem pa nato med podanimi predlogi skupnostno izberejo prioritete. Šola prioritete skupaj z dijaki uresniči, ti pa na koncu izkusijo rezultate izvedenega procesa in odločitev, ki so jih sprejeli. Na tak način izkusijo demokracijo v akciji.
Izbrane prioritete bodo dijaki uresničili do konca koledarskega leta
V sklopu projekta je bilo tako izvedenih 37 delavnic, v katerih je sodelovalo skoraj 1000 dijakinj in dijakov. Oblikovanje predlogov izboljšav v šoli kot prva faza participativnega proračuna je potekalo še v sklopu delavnic, ostale faze pa so bile izvedene, ko so bile delavnice na šoli zaključene. V nadaljevanju procesa, v fazi glasovanja, so bili na štirih izmed petih šol, ki so participativni proračun izvedle do konca, k udeležbi vabljeni vsi dijaki in dijakinje šole, na eni šoli pa so proces v celoti izvedli znotraj dijaške skupnosti tretjega letnika. Šole so v odločanje dijakom prepustile različne vsote šolskih financ, od 500 do 5000 evrov. Vse sodelujoče šole so si v procesu pomagale z brezplačnim spletnim portalom Your priorities, kamor so dijakinje in dijaki objavljali predloge za participativni proračun. Glasovanja so bila prav tako izvedena s pomočjo spletnih orodij, razen v majhni šolski skupnosti Gimnazije Antonio Sema Piran, kjer so glasovanje izvedli na klasičen način, v živo in z glasovnicami. Do konca koledarskega leta bodo v šolah izglasovane prioritete uresničili.
Izvajalka delavnic v sklopu projekta Urška Breznik iz Pekarne Magdalenske mreže je mnenja, da dijaki tovrstne aktivnosti in razpravo nujno potrebujejo. Spoznava, da so mladi krepko vpeti v aktualni družbeno-ekonomski ustroj, ki je družbo atomiziral in izkrivil njen vrednostni sistem – onkraj njega ne razmišljajo ali pa tega niso sposobni. Lokalno okolje težje prepoznajo kot skupnost, v katero bi se lahko vključili, znotraj nje delovali in jo spreminjali.
“Izkušnje izvedenih delavnic in procesov participativnega proračuna so služile kot pomembno vodilo pri pripravi izobraževalnega modela Participativna demokracija za srednje šole. Model predvideva izvedbo 5-urne delavnice in procesa participativnega proračuna na šoli, vsebuje pripomočke in navodila za izvedbo delavnice ter posodobljen priročnik za izvedbo participativnega proračuna. Za uporabo bo na voljo vsem, ki bi želeli na tak način med mladimi krepiti znanje, zavedanje in motivacijo, da se aktivneje vpnejo v polje skupnosti. Sicer pa si prizadevamo, da bi model našel mesto med predpisanimi oz. priporočenimi vsebinami predmeta Aktivno državljanstvo, saj menimo, da bi tovrstna učna izkušnja pri mladih pomagala okrepiti njihovo pripravljenosti za participacijo v družbi v prihodnje.”
Maja Šušteršič
projekt Učenje za participativno demokracijo.