Združenje za MOČ je neprofitna, prostovoljna, humanitarna, nevladna organizacija s pridobljenim statusom javnega interesa in je registrirano za delovanje na območju celotne Slovenije. Društvo že 30 let izvaja specializiran program na področju spolnega nasilja, ki je edinstven v Sloveniji. Sedež društva je v Ljubljani, v letu 2020 pa so svetovalnico odprli tudi v Mariboru. V letu 2024 so pridobili dve novi zaposlitvi in tako mariborska ekipa po novem šteje 3 strokovne delavke.
FOTO: Tjaša Hrženjak, Združenje za moč (vodja enote v Mariboru)
»Po izkušnjah sodeč se zavedamo, da je sama izkušnja spolnega nasilja prepredena z občutki sramu, zmedenosti in krivde in da je zato posameznikom težje poiskati pomoč. Od tukaj izhaja tudi naše ime in slogan, ki se glasi Skupaj za MOČ – kajti verjamemo v to, da s tem, ko osebe v varnem okolju spregovorijo z drugo osebo o svoji izkušnji in občutkih, stopijo na pot okrevanja in ponovne pridobitve moči in zaupanja. Zato si želimo predati jasno sporočilo: nisi sam/a in nisi kriv/a za to za doživeto izkušnjo. Pomoč obstaja,« podarja Tjaša Hrženjak, vodja mariborske enote Združenja za moč, kjer izvajajo celostno psihosocialno pomoč za osebe z izkušnjo katerekoli izmed oblik spolnega nasilja ter tudi za njihove podporne osebe (starši, partnerji,…).
Ljudje ne vedo kako in kam se obrniti
V Združenju opažajo, da je sam pojav spolnega nasilja v družbi močno razširjen in prisoten na različnih nivojih družbe, kljub temu pa je ta tema še vedno precej tabuizirana, predvsem v našem lokalnem okolju. »Konkretno to pomeni, da se ljudje ne obračajo po pomoč v tolikšni meri, da mogoče sploh ne vedo kako in kam se obrniti. Naš izziv je ravno v tem, kako dvigniti nivo ozaveščenosti in tako ponuditi pomoč čim širši skupini ljudi, hkrati pa delovati tudi preventivno, z namenom zmanjševanja vseprisotnost tega pojava,« pojasnjuje.
Pomoč ponujajo ženskam in moškim, osebe pa lahko po želji ostanejo tudi anonimne. Sodelujejo tudi z institucijami v primeru suma spolne zlorabe in drugih oblik ogroženosti otroka ali odrasle osebe in strokovnimi delavkami/ci iz področja šolstva, zdravstva in drugih nevladnih organizacij, od katerih pridobivajo informacije in se posvetujejo za ravnanje ter napotujejo osebe na svoje društvo.
Vse njihove storitve (z izjemo določenih izobraževanj) so brezplačne.
V Evropi vsak peti otrok žrtev spolne zlorabe, v Sloveniji obsojenih le 2 odstotka storilcev
Po raziskavah iz Sveta Evrope je vsaki 5. otrok žrtev ene izmed oblik spolne zlorabe, in sicer vsaka 4. deklica in vsak 6. deček. Podatki iz slovenske študije kažejo, da je v Sloveniji 9,5 odstotka oseb ženskega spola in 2,6 odstotka oseb moškega spola do svojega 18. leta vsaj enkrat doživelo vsaj eno izmed oblik spolnega nasilja s strani vsaj pet let starejše osebe.
Zaskrbljujoči so tudi podatki iz policijskih poročil in podatkovne baze Sistat, ki kažejo, da je končno obsodbo za kazniva dejanja spolnega nasilja v letu 2022 za 302 prijav policiji prejelo le 8 oseb, oziroma 2,6 odstotkov.
»Same statistike sicer tudi ne morejo odražati dejanskega stanja o tem, koliko je prisotnosti spolnega nasilja, kajti veliko ljudi se nikoli ne odloči za prijavo in tako ostanejo takšna dejanja še naprej zakrita. Za prijavo se ne odločijo iz več razlogov, med glavnimi pa so strah, sram, krivda, strah pred tem, da bi bile obsojane za to, kar se jim je zgodilo.«
Hrženjak pojasnjuje, da je razlog za velik prepad med prijavljenimi dejanji in pravnomočnimi obsodbami v »nepoznavanju in neprepoznavanju same dinamike spolnega nasilja, ki je kompleksna in velikokrat ne zajema fizičnih dokazov. Vse to se izraža v zakonski podlagi, ki seveda odraža stanje družbe do spolnega nasilja«, je jasna.
Žrtve pogosto razvijejo razne duševne motnje
Ljudje, ki imajo kakršnokoli izkušnjo spolnega nasilja, se najpogosteje počutijo osramočeno, nemočno, gnusno, velikokrat se krivijo za to, kar se jim je zgodilo, pojasnjuje. Zaradi izgube varnosti so lahko prisotni različni strahovi (anksioznost, fobije, panični napadi). Menijo, da je z njimi nekaj narobe, da so zato »poškodovani, okvarjeni« ali na kak drugačen način slabši od drugih ljudi. Pogoste posledice so tudi: depresija, PTSM, Obsesivno kompulzivna motnja, anksiozna motnja, več je negativnih misli, težav s spanjem, nagnjenost k odvisnostim, težave v prehranjevanju, avtoagresija (samopoškodbeno vedenje). V določenih primerih se lahko razvijejo tudi težje duševne motnje (shizofrenija idr.).
»Posledice predvsem prizadenejo področje odnosov, v katerih imajo težave z bližino ali pa je prisoten grozen strah pred zapuščanjem. Prisotne so tudi težave v postavljanju osebnih mej. Posledice so lahko različne in lahko se kažejo na različne načine, predvsem pa poškodujejo posameznikovo dojemanje sebe in sveta,« razlaga. Na kak način se bodo izražale in razvile, je odvisno od drugih dejavnikov, kot so: okoliščine ob razkritju, ne/podporna socialna mreža, splošna posameznikova odpornost za stresne situacije (zato so otroci bolj podvrženi razvoju posledic).
»Vsekakor je ob tem pomembno omeniti, da pomoč pri soočanju in spoprijemanju s posledicami obstaja in pripomore k temu, da ta izkušnja ne (p)ostane kot dokončna življenjska obsodba,« še sklene.
Letos pričela delovati tudi podporna skupina za ženske z izkušnjo spolnega nasilja
Četudi so aktivnosti Združenja za moč v največji mere vezane na izvajanje psihosocialne pomoči, je njihov namen v širšem smislu vezan na spremembe v okolju oz. konkretneje na povečanje ozaveščenosti splošne in strokovne javnosti o problematiki spolnega nasilja. V lanskem letu so v sklopu ozaveščanja na območju Maribora sodelovali (izvedli pogovor) v gledališki predstavi o spolnih zlorabah z naslovom Krik: prvi glas umetniškega kolektiva Reaktor na malem odru Narodnega doma v Mariboru. Izvedli so tudi enodnevno brezplačno delavnico samoobrambe za žrtve spolnega nasilja in predavanje o obravnavi oseb z izkušnjo spolnega nasilja za študente ter strokovne delavce v šolstvu. Zaposlena v mariborski enoti sta kot predavatelja nastopila na celodnevnem strokovnem seminarju Združenja, ki je sicer potekal v Ljubljani, vendar je bil namenjen strokovnim delavcem iz celotne Slovenije. V naslednjih mesecih nameravajo strokovni seminar na temo spolnega nasilja izvesti tudi v Mariboru.
»Pomembno se nam zdi tudi mreženje z drugimi organizacijami v lokalnem okolju, s katerimi sodelujemo na različne načine: v obliki predavanj, delavnic, splošnega informiranja ali sodelovanja za uporabnika. Od letošnjega leta je začela potekati podporna skupina za ženske z izkušnjo sp. nasilja, ki se bo ponovno odprla jeseni. Prav tako v jesenskem času nameravamo izvesti tudi posvet na temo spolnega nasilja v podravski regiji. To počnemo tako, da izvajamo delavnice za otroke, dijake in odrasle, ter izobraževanja za laično in strokovno javnost,« pojasnjuje.
V okviru celotnega Združenja za moč izvajajo naslednje storitve: psihosocialna podpora po telefonu, osebni pogovori, podporne skupine, individualna psihosocialna svetovanja, zagovorništvo za otroke in odrasle, svetovanje in informiranje po e-pošti, individualno psihosocialno svetovanje za otroke in mladostnike (od 11. leta naprej), sodelovanje z ostalimi NVO in vladnimi organizacijami, preventivni projekti, izobraževanja in delavnice, praktična usposabljanja za študente ter delo s prostovoljci.
Kontakti Združenja za moč:
Email: info@zamoc.si
Spletna stran: zamoc.si
Telefon 041 276 434
Facebook stran: Združenje za MOČ
Instagram: zdruzenjezamoc
Uradne ure, ko smo na voljo: vsak delovni dan od 9.00 do 15.00.