Nevladne organizacije s svojim delom pomembno bogatijo življenje v lokalnih skupnostih

V zadnjih tednih se v javnosti vse več pozornosti namenja vlogi in financiranju nevladnih organizacij (v nadaljevanju NVO). Razprave o njihovem delovanju odpirajo različna vprašanja, hkrati pa ponujajo priložnost, da podrobneje predstavimo tudi njihovo vsakodnevno delo, dosežke in prispevek k družbi. Prav o tem se govori nekoliko manj, čeprav nevladne organizacije s svojimi dejavnostmi pomembno zaznamujejo življenje posameznikov, prebivalcev mest in lokalnih skupnosti.

Ob tem se je odpiralo tudi vprašanje prihodnosti Sklada za NVO, zlasti v luči takratnih nedavnih razprav o financiranju nevladnega sektorja in različnih napovedi morebitnih sprememb na tem področju. Sklad je namreč pomemben vir podpore številnim organizacijam, ki s svojim delovanjem spodbujajo prostovoljstvo, se odzivajo na potrebe ljudi ter prispevajo k razvoju lokalnih skupnosti. Zato je pomembno, da ob razmislekih o prihodnosti financiranja nevladnega sektorja prepoznamo tudi širši pomen njihovega dela in ustvarjamo pogoje, v katerih lahko svoje poslanstvo nadaljujejo.

Kot ugotavljajo v Zavodu PIP – Regionalnem stičišču NVO Podravja, ki deluje kot podporna točka za nevladne organizacije v regiji ter jim nudi pomoč pri organizacijskih in pravnih vprašanjih, velik del nevladnega sektorja temelji prav na prostovoljstvu. Za številnimi organizacijami tako stojijo posamezniki, ki svoj čas, znanje in energijo namenjajo skupnosti, pogosto brez finančnega nadomestila ali z zelo omejenimi sredstvi.

“NVO so vsi zasebni zavodi, društva, zveze društev in ustanove, ki jih ni ustanovila država in ki ne delujejo zato, da bi ustvarjale dobiček, pač pa da bi pomagale ljudem ali prispevale k dobrobiti ljudi in družbe. Prav v tem je njihovo bistvo. To pomeni, da je sicer vsaka nevladna organizacija lahko društvo, zasebni zavod ali ustanova, ne more pa statusa nevladne organizacije dobiti kar vsako društvo ali zasebni zavod, če ne izpolnjuje pogojev Zakona o nevladnih organizacijah. Ukvarjajo se lahko z različnimi področji, npr. s športom, kulturo, varovanjem narave, pomočjo ljudem v stiski, podporo mladim in starejšim, zaščito človekovih pravic ali pomočjo ob naravnih nesrečah ipd.,« pojasnjuje pravnica Maja Šedivy iz Zavoda PIP.

Večina nevladnih organizacij deluje brez zaposlenih

Čeprav slovenske nevladne organizacije skupaj zaposlujejo 13.400 ljudi, so ti zaposleni skoncentrirani v manjšem delu organizacij. V Sloveniji namreč deluje več kot 27.000 nevladnih organizacij, kar 93 odstotkov pa jih nima niti enega zaposlenega. Gre predvsem za manjše organizacije, katerih delovanje temelji na prostovoljstvu in aktivnem vključevanju članov ter drugih posameznikov.

Tudi v organizacijah, ki zaposlujejo, so delovna mesta pogosto vezana na posamezne projekte. Ko se projekt zaključi, organizacija nemalokrat nima dovolj sredstev, da bi lahko obdržala osebo, ki je v tem času pridobila dragocena znanja in izkušnje. Kljub temu organizacije nadaljujejo svoje delo, pogosto prav zaradi predanosti prostovoljcev in njihove pripravljenosti prispevati k skupnosti.

NVO kot pomembna dopolnitev javnega sistema

Na državni ravni imamo približno 200.000 prostovoljcev, v Podravju pa 24.000. Njihovo delo pomembno dopolnjuje dejavnosti javnih ustanov na številnih področjih – od kulture, podpore invalidom in dela z ranljivimi skupinami do programov za otroke in mlade. Če teh dejavnosti ne bi izvajale nevladne organizacije s pomočjo prostovoljcev, bi bilo treba poiskati druge načine za njihovo zagotavljanje.

Slovenske NVO so v letu 2024 skupaj ustvarile več kot 1,4 milijarde evrov prihodkov iz najrazličnejših virov (evropska sredstva, donacije, članarine …); od tega je bilo 648 milijonov evrov javnih sredstev, ki jih polovica vseh NVO sploh ne prejema. Ob teh podatkih pa je pomembno pogledati tudi, kaj organizacije s pridobljenimi sredstvi ustvarijo. Vrednosti njihovega dela namreč ne določa zgolj višina prejetih sredstev, temveč predvsem rezultati, ki jih z njimi dosežejo, in družbena korist, ki jo prinašajo posameznikom ter skupnosti.

Kako NVO s pomočjo Sklada za NVO ustvarjajo konkretne spremembe?

Kot pojasnjuje Brigita Horvat iz Zavoda PIP (Regionalno stičišče NVO Podravje), so nevladne organizacije nepogrešljiv partner pri odzivanju na potrebe ljudi in razvoju lokalnih skupnosti, Sklad za NVO pa s svojo podporo ustvarja pogoje, da lahko svoje poslanstvo uresničujejo še učinkoviteje in dolgoročneje.

Nevladne organizacije s svojim delovanjem odgovarjajo na potrebe prebivalcev, ki jih javne institucije in druge organizacije pogosto ne zaznajo ali pa jih zaradi sistemskih, kadrovskih in finančnih omejitev ne morejo ustrezno nasloviti. Njihova prednost je predvsem v neposredni povezanosti z ljudmi, poznavanju lokalnih razmer ter sposobnosti hitrega odzivanja na potrebe posameznikov in skupin. Pogosto so prav nevladne organizacije tiste, ki v lokalnem okolju prve prepoznajo nove družbene izzive, vzpostavijo podporne mehanizme in razvijejo programe, ki kasneje postanejo pomemben del širšega sistema lokalne podpore. 

“Prav za to je pomemben del podpore predstavlja tudi Sklad za NVO, saj ustvarja pogoje za močnejši, bolj povezan in vključujoč nevladni sektor. Njegovi učinki se ne kažejo zgolj v finančni podpori organizacijam, temveč predvsem v konkretnih spremembah v lokalnem okolju, pri ljudeh. Te se odražajo v večji socialni vključenosti, kakovostnejših storitvah in programih, večjem prostovoljstvu ter močnejšem sodelovanju med prebivalci. Dolgoročno tako prispeva k razvoju aktivne, solidarne in odgovorne lokalne skupnosti,” je jasna.

Prostovoljsko delo ustvarja pomembno družbeno vrednost

Leta 2024 je bilo prostovoljsko delo v Sloveniji ocenjeno na približno 85 milijonov evrov vrednosti. Gre za ovrednotenje dela, ki ga posamezniki opravljajo brez plačila, vendar ima za skupnost zelo konkreten pomen. Za temi urami prostovoljskega dela se skrivajo številne dejavnosti, ki bogatijo vsakdanje življenje ljudi in omogočajo dostop do različnih storitev ter programov.

Pomislimo na stotine organiziranih koncertov in drugih kulturnih dogodkov, varstvo otrok med počitnicami in njihova letovanja v Poreču ali Punatu, brezplačno pravno svetovanje za občane, čistilne akcije, spremljanje onesnaževanja okolja, brezplačno psihosocialno pomoč ali pomoč pri iskanju namestitve za brezdomne osebe. Vse to so dejavnosti, ki jih nevladne organizacije izvajajo kot pomembno dopolnitev javnega sistema in se z njimi odzivajo na potrebe lokalnega okolja.

Če bi te dejavnosti v celoti prevzele javne institucije, bi bilo treba zagotoviti ustrezne kadrovske, prostorske in finančne zmogljivosti. Vloga prostovoljcev je pri tem še posebej pomembna, saj s svojim časom, znanjem in pripravljenostjo pomagati ustvarjajo dodatno vrednost, ki je ni mogoče preprosto nadomestiti.

NVO dobro poznajo potrebe ljudi in lokalnega okolja

Kjer javni sistem nima dovolj kadrovskih, prostorskih ali programskih zmogljivosti, nevladne organizacije pogosto pomembno dopolnijo obstoječe dejavnosti. Zaradi neposrednega stika z lokalnim prebivalstvom lahko hitro prepoznajo potrebe ljudi, se nanje odzovejo ter prilagodijo svoje programe ali razvijejo nove.

Pomembno je tudi njihovo sodelovanje z javnimi institucijami. S svojimi izkušnjami in ugotovitvami lahko opozarjajo na potrebe posameznih skupin prebivalstva ter prispevajo predloge za oblikovanje prihodnjih politik in ukrepov. Tako ne zagotavljajo le neposredne pomoči, temveč sodelujejo tudi pri dolgoročnem razvoju lokalnega okolja.

Sredstva Sklada prihajajo iz 1 odstotka dohodnine

Če se osredotočimo na Podravje, kjer po zadnjih podatkih deluje 3.889 NVO, v katerih sodeluje 24.000 prostovoljcev, bi bilo treba za nadomestitev njihovega prostovoljskega dela po našem grobem izračunu zagotoviti približno 10 milijonov evrov. Ta podatek nazorno pokaže, kako pomemben prispevek k delovanju lokalnih skupnosti predstavlja prostovoljstvo.

Med viri, ki podpirajo razvoj nevladnega sektorja, ima pomembno mesto tudi Sklad za NVO, s katerim upravlja Ministrstvo za javno upravo. Glavni vir sredstev Sklada za razvoj nevladnih organizacij predstavlja tisti 1 % dohodnine, ki ga državljani ne namenijo izbranim upravičencem. Vsak davčni zavezanec lahko namreč sam odloči, komu bo namenil do 1 % svoje dohodnine. Če tega ne stori, se ta sredstva prenesejo v Sklad za razvoj nevladnih organizacij.

Kdo so prejemniki sredstev in kakšne rezultate dosegajo?

Med letoma 2019 in 2025 je sredstva iz Sklada za NVO prejelo nekaj več kot 60 podravskih nevladnih organizacij. Poglejmo nekaj primerov, ki nazorno prikazujejo, kako se podpora odraža v konkretnih dejavnostih in rezultatih.

Med prejemniki sredstev je bil tudi konzorcij projekta Film v Mariboru, pri katerem je sodelovalo pet konzorcijskih partnerjev.

“Gre za projekt, s katerim smo skupaj s štirimi mariborskimi nevladnimi organizacijami soustvarjali pogoje za razvoj filmske kulture v mestu,” je za Regionalno stičišče NVO Podravja pojasnila Hana Repše iz Zavoda MARS, enega od konzorcijskih partnerjev projekta. “Maribor je dolga leta pogrešal mestni kino. Konzorcij Film v Mariboru je pripravil strokovne podlage za njegov razvoj ter oblikoval predloge za razvoj filmskih festivalov, filmskega izobraževanja in filmske produkcije. Izdelali smo pet dokumentov strategije za Mestno občino Maribor, ki so danes podlaga za gradnjo vsebin novega mestnega kina v Centru Rotovž.”

Sredstva so prejele tudi tri podravske organizacije, ki so v projektu Čaj za dva razvile nove oblike podpore starejšim, osebam z demenco in njihovim svojcem. Projekt je tako prispeval k iskanju novih načinov povezovanja in podpore skupinam, ki pogosto potrebujejo dodatno pozornost in pomoč.

Med novejšimi prejemniki je tudi Območno združenje Rdečega križa Maribor, ki v okviru projekta Povezani v izrednih razmerah krepi pripravljenost prostovoljcev in izboljšuje koordinacijo odzivanja ob naravnih in drugih nesrečah. Med prejemniki je bil tudi Konjeniški in mladinski center Škatlica, kjer so s projektom (Za)upam si!mladim v duševni stiski omogočili brezplačno psihološko podporo in druženje s konji.

V Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije so vpeljali spletno aplikacijo za beleženje, pregled in analitiko delovanja strokovnih služb in prostovoljcev z imenom Skupinca. Sedaj 730 prostovoljcem beleženje prostovoljskih ur v 450 skupinah starih ljudi za samopomoč vzame le nekaj minut. S pomočjo digitalizacije nekaterih delovnih procesov pa so poenostavili in poenotili tudi delovanje strokovne službe.

Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo je sodelovala oziroma še sodeluje kot partner pri treh projektih, sofinanciranih iz Sklada za NVO. V okviru projekta Digital NGO so razvili digitalno orodje Mladim, ki mladinskim delavcem, nevladnim organizacijam in mladim omogoča lažje spremljanje in beleženje mladinskega dela ter boljši dostop do podatkov. Pri projektu Skupaj za aktivno mobilnost so z organiziranimi dejavnostmi telesne aktivnosti, varnega kolesarjenja in promocije zdravja doslej dosegli 730 oseb ter tako prispevali k spodbujanju aktivnega in zdravega življenjskega sloga.

Spominčica – Združenje za pomoč pri demenci za območje severovzhodne Slovenije Ormož je v letu 2025 aktivno sodelovalo pri pripravi projekta Občine Ormož za gradnjo Skupnostnega centra za oskrbo oseb z demenco. Z naložbo v vrednosti 1.412.461,10 evra bo tako širša podravska regija pridobila sodoben center, ki bo pod eno streho združeval dnevne aktivnosti za osebe z demenco, svetovanje svojcem, preventivne in izobraževalne programe ter dejavnosti nevladnih organizacij in prostovoljcev. Ormož bo tako eden redkih krajev v Sloveniji s skupnostnim centrom, namenjenim celoviti podpori osebam z demenco in njihovim svojcem. Gre za odličen primer sodelovanja NVO z javnimi službami.

Znanstveno in raziskovalno združenje za umetnost, kulturne in izobraževalne programe ter tehnologijo EPEKA je na javnem razpisu za razvoj prostovoljskih organizacij pritegnilo nove prostovoljce, ki so jih po zasnovanem uvajalnem protokolu za ranljive skupine opremili z novim znanjem in izkušnjami, zlasti pri delu z romsko skupnostjo.

V okviru projekta EU Youth Cinema: Green Deal pa so s filmskimi projekcijami in pogovori o podnebnih spremembah nagovorili skoraj 5.000 mladih v sedmih slovenskih mestih, več tisoč pa jih je program spremljalo prek spleta. Mladi so ob filmih spoznavali konkretne okoljske izzive in rešitve ter dobili spodbudo za bolj trajnostne vsakodnevne navade.

Dejavnosti nevladnih organizacij so pomemben del kakovosti življenja v skupnosti

Predstavljeni projekti so le nekateri primeri širokega nabora dejavnosti, ki jih nevladne organizacije izvajajo v Podravju in drugod po Sloveniji. Njihov prispevek se kaže na številnih področjih: pri podpori starejšim, osebam z demenco, mladim in drugim ranljivim skupinam, pri razvoju kulture, skrbi za okolje, spodbujanju zdravega življenjskega sloga, krepitvi prostovoljstva ter povezovanju prebivalcev.

Veliko teh dejavnosti je postalo tako samoumevnih, da se morda niti ne zavedamo več, koliko organizacij in posameznikov stoji za njimi. Za vsakim programom so ljudje, ki prepoznajo potrebe v svojem okolju, se povežejo, poiščejo rešitve in namenijo svoj čas temu, da bi bilo življenje v skupnosti bolj kakovostno in vključujoče.

Nevladne organizacije pri tem niso nadomestilo za javne institucije, temveč njihov pomemben partner, ki dopolnjujejo javne storitve. S svojim poznavanjem okolja, prostovoljskim delom, strokovnim znanjem in neposrednim stikom s prebivalci prispevajo k storitvam in dejavnostim, ki jih ljudje potrebujejo. Njihovo sodelovanje z javnimi institucijami omogoča širšo dostopnost programov, hitrejše odzivanje na potrebe in razvoj novih oblik podpore.

Prav zato je pomembno, da pri razpravah o prihodnosti nevladnega sektorja upoštevamo tudi vse, kar organizacije že danes ustvarjajo. Za številkami, projekti in finančnimi podatki so namreč konkretni ljudje, njihove zgodbe in izboljšave v vsakdanjem življenju. Podpora nevladnim organizacijam tako ni le podpora posameznim organizacijam, temveč tudi prostovoljstvu, solidarnosti, sodelovanju in razvoju skupnosti, v kateri živimo.