Združenje DrogArt je zasebna neprofitna volonterska organizacija, ustanovljena leta 1999 z namenom zmanjševanja škodljivih posledic drog in alkohola med mladimi. Mlade informirajo o manj tvegani uporabi drog, njihovih kratko- in dolgotrajnih učinkih, nudijo pa jim tudi psihosocialno pomoč. Zlasti prepoznavni so na večjih dogodkih z elektronsko glasbo, kjer lahko zasledimo njihove info točke, kjer se lahko informiramo pri informatorjih.
Število uporabnikov, ki se obrnejo nanje, sicer od leta do leta niha. Celotno združenje, ki šteje tako enoto v Ljubljani kot v Mariboru, kjer so trenutno zaposlene 4 osebe, dosega okoli 20.000 uporabnikov letno. Pred kakšnim večjim dogodkom oz. »partijem« se lahko na ekipo v Mariboru v tednu dni obrne tudi več kot 100 posameznikov. Od leta 2018 se je nanje obrnilo več kot 11.000 uporabnikov. Večinoma gre za mlade do 30. leta starosti. Najmlajši, ki se je udeležil svetovanja, je štel rosnih 16 let, na terenu pa so sicer naleteli tudi na mlajše.
Na njihovih terenskih aktivnostih, kjer je v mariborski ekipi lani delalo skupno 25 prostovoljcev, so na voljo informativni letaki o uporabi drog, drugi pripomočki za zmanjševanje tveganj (čepki za ušesa za zaščito sluha, cedevita za hidracijo, kondomi za preprečevanje spolnih okužb in neželene nosečnosti). »Na voljo imamo tudi magnezij, saj se po uporabi stimulantov naše zaloge slednjega dokaj izčrpajo. Informativne letake nekateri celo zbirajo. »Oh, tega pa še nimam, ta je pa zdaj novi!«, pogosto slišimo s strani posameznikov, ki večkrat obiščejo dogodke, na katerih smo prisotni,« nam zaupa univ. dipl. socialna delavka Natalija Tetičkovič Bogataj, organizacijska vodja pisarne Združenja Drogart v Mariboru in strokovna vodja programa Izberi sam.
»Uporabniki so do naših terenskih prostovoljcev večinoma iskreni in zaupljivi. Včasih pride tudi do intervencije zaradi predoziranja in v tem primeru ga opazujemo in počakamo, da si opomore. V najslabšem primeru pokličemo rešilca,« nadaljuje.
Med njihovimi storitvami je na voljo tudi brezplačno in anonimno testiranje prepovedanih substanc, ki lahko vsebujejo neželene in zdravju nevarne primeri. Vse vzorce posredujejo na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano na Prvomajski ulici v Mariboru. »Ko od uporabnika sprejmemo vzorec, se ga po potrebi spodbudi k vključitvi v svetovanje ali drugo vrsto pomoči,« pojasnjuje vodja pisarne. Poleg laboratorijskega testiranja je mogoče na info točki kupiti tudi hitre barvne reagente za testiranje drog, ki pa niso tako zanesljivi.
Kot organizacija, ki si prizadeva za zmanjševanje tveganj pri uporabi drog, se na žalost še vedno soočajo tudi z očitki, da so do drog preveč tolerantni ali da uporabnike pri tem celo spodbujajo. »To seveda ni res. Tukaj smo zares previdni in svoje storitve namenjamo tistim, ki so se z drogami že večkrat srečali, ne pa tistim, ki nimajo nobenih izkušenj.« Ta ‘harm-reduction’ pristop je sicer že dobro uveljavljen v EU in širše. Priznava ga tudi WHO (Svetovna zdravstvena organizacija).
»Naše delovanje izhaja iz spoznanja, da se uporaba drog dogaja, uporabe pa ni mogoče povsem izkoreniniti. Lahko pa zmanjšamo škodo, ki bi pri tem nastala, tako da imajo ljudje na voljo realne in konkretne informacije ter sredstva za zmanjševanje škode,« ob tem dodaja Marko Verdenik, koordinator programov Združenja Drogart.
Uporabnikov seveda ne prijavljajo policiji. »Nudimo jim zaupnost in to ljudem res veliko pomeni. Prav tako niso deležni obsojanja. Pomembno je, da imajo sogovornika, s katerim se lahko o teh zadevah odkrito pogovorijo,« poudarja Tetičkovič Bogataj.
Trenutno se v mariborski enoti soočajo s prostorsko stisko, saj imajo štiri zaposlene osebe in prostovoljci na voljo dve pisarni, veliko je tudi obiskov uporabnikov, kar otežuje vsakodnevno koordinacijo dela. Financirajo se s sredstvi Ministrstva za zdravje, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Mestno občino Ljubljano, nekaj sredstev prejmejo tudi s strani Mestne občine Maribor.
Na območju Podravja poleg NLZOH sodelujejo s številnimi organizatorji prireditev (Pekarna magdalenske mreže, MKC), dijaškimi domovi (Dijaški dom Lizike Jančar, Dijaški dom na Srednji prometni šoli), zdravstvenimi ustanovami (UKC Maribor – oddelek za zdravljenje zasvojenosti, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca – oddelek za pedopsihiatrijo), in drugimi (Toti DCA, Kralji ulice Maribor).