Člani Mreže stanovanja za vse smo 17. 3. 2021 izvedli spletni posvet KAKO DO STANOVANJ? – Naslavljanje stanovanjske preskrbe v slovenskih občinah. Posveta se je iz 16 občin udeležilo 21 predstavnikov, ki so v svojih občinah zadolženi za stanovanjsko področje.
Uvodni predstavitvi Mreže stanovanja za vse je sledila kratka predstavitev Analize vprašalnikov o naslavljanju stanovanjske preskrbe v slovenskih občinah, ki smo jo v okviru mreže izvedli med 20. avgustom in 15. septembrom 2020. Vprašalnik je izpolnilo 29 slovenskih občin (od tega 7 mestnih občin) in 2 stanovanjska sklada. Zaradi omejenega števila odgovorov rezultati ankete niso reprezentativni, so pa indikativni ter predstavljajo dobro osnovo za razumevanje in nadaljnje poglabljanje v stanovanjsko problematiko v slovenskih občinah. Analiza je pokazala, da več kot polovica občin (55 %), ki so sodelovale pri reševanju vprašalnika, nima opravljene analize stanovanjskega stanja v svoji občini. Še večji delež nima sprejete stanovanjske strategije (81 %) in/ali stanovanjskega programa (68 %). Občine ocenjujejo, da so najbolj pereči izzivi pri zagotavljanju primerne stanovanjske preskrbe: pomanjkanje stanovanjskih kapacitet, stanovanjska revščina starejših, kratkoročno oddajanje turistom, premalo razpoložljivih stavbnih zemljišč za gradnjo, previsoke cene na trgu, nizka kupna moč prebivalstva, neustrezna politika države in pomanjkanje finančnih sredstev za pridobitev oz. gradnjo novih neprofitnih stanovanj.
Sledili sta predstavitvi predstavnikov občin Bohinj in Ajdovščine, ki so z nami delili izzive in pristope k reševanju stanovanjskih problemov.
Predstavnici iz Občine Bohinj sta predstavili izkušnje s pripravo stanovanjske strategije, ki so jo skupaj z IPoP – Inštitutom za politike prostora pristopili oblikovali spomladi 2020. V strategijo so vključili tudi analizo stanovanjskega področja, vključno z analizo stanovanjskega fonda, demografsko analizo, analizo nepremičninskega trga in zemljišč. Ugotovili so, da je njihov stanovanjski fond zelo star, da v njem prevladujejo enostanovanjske stavbe, veliko je vikendov in apartmajev (kar tretjina fonda je namenjena turistom). Ponudbe na nepremičninskem trgu je zelo malo, na najemnem je praktično sploh ni. V procesu oblikovanja strategije so izvedli tudi anketo in dve javni razpravi ter si zastavili cilj zagotavljanja novih stanovanj in skrb za stanovanjski problem mladih. Trenutno izvajajo dodatne aktivnosti, s katerimi bodo poglobili stanovanjsko analizo in oblikovali ukrepe za soočanje s stanovanjsko problematiko.
Občina Ajdovščina si v letošnjem letu obeta večje premike na področju stanovanjske preskrbe. Na razvoj mesta je v zadnjih desetih letih vplivala predvsem gospodarska kriza, a jim je v zadnjih letih uspelo krivuljo obrniti navzgor. Opažajo tudi porast turizma. Občina ima pripravljen stanovanjski program. Zavedajo se problema podhranjenosti stanovanjskega trga in ocenjujejo, da jim primanjkuje okoli 330 stanovanj, sam stanovanjski fond pa je star. Občina je že v okviru priprave OPPN-ja za novo stanovanjsko naselje Ribnik (to je trenutno v gradnji) izdelala analizo stanovanjskih potreb prebivalcev, Razpolagajo tudi s podatki o stanovanjskih potrebah mladih, ki jih je v sklopu analize zbral Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ker se zavedajo stanovanjske stiske mladih, so prav mladi in mlade družine (predvsem tisti z višjo stopnjo izobrazbe) v občinskih razpisih za stanovanja opredeljeni kot prioritetna skupina. V občini se veliko gradi tudi z zasebnim kapitalom, pri čemer občina skrbi za dialog z investitorji in izvaja tudi nakupe stanovanj v novogradnjah, s katerimi dopolnjuje svoj stanovanjski fond. Ob tem ustvarjajo tudi ugodne pogoje za individualno gradnjo, saj ponujajo subvencioniranje stanovanjskih kreditov (maksimalno 10 % glavnice) in omogočajo oprostitev plačila komunalnega prispevka za mlade. Razmišljajo tudi o ustanovitvi stanovanjskega sklada, ki bi jim omogočil, da se s stanovanjskim področjem ukvarjajo bolj celovito in kontinuirano. Od 2015 imajo urejeno tudi hišo za brezdomne za 10 oseb, ki jo upravlja Karitas.
Predstavitvam občin je sledil delavniški del posveta, v katerem so udeleženci v treh skupinah razpravljali o izzivih, s katerimi se srečujejo na stanovanjskem področju, razmišljali, kakšno stanje si v občini želijo in kaj bo potrebno za to še storiti.
Med izzivi so identificirali predvsem naslednje:
- pomanjkanje kakovostih stanovanj (tako neprofitnih kot tržnih),
- premajhen prihodek iz neprofitnih najemnin, ki povzroča propadanje obstoječega javnega stanovanjskega fonda ter odprodajo stanovanj,
- veliko število praznih stanovanj, za katere nimajo vzpostavljenega mehanizma za aktivacijo,
- nizka stanovanjska mobilnost,
- visoki stroški subvencioniranja najemnin,
- stanovanjska problematika mladih,
- preprosta sprememba namembnosti iz stanovanjske rabe v turistično ali zamejitev nadaljnjega razvoja turističnih kapacitet,
- pomanjkanje novih območij za stanovanjsko gradnjo, kjer prihaja do prostorske stiske ali leži občina na zavarovanem območju,
- visoki stroški vzdrževanja neprofitnih stanovanj,
- premajhen obrat najemnikov neprofitnih stanovanj,
- turizem siromaši ponudbo najemnih stanovanj in tudi ponudbo delovnih mest.
V Mreži stanovanja za vse smo želeli z dogodkom Kako do stanovanj? odpreti prostor za skupno razpravo o izzivih in potencialnih rešitvah stanovanjske problematike. Na dolgi rok bi radi vzpostavljali okolje, ki bi bilo zmožno občine ustrezno podpreti pri naslavljanju stanovanjske preskrbe na lokalnem nivoju, zato že razvijamo in ponujamo pomoč pri:
- pripravi analiz stanovanjske preskrbe na lokalnem nivoju,
- pripravi stanovanjskih programov/strategij,
- izvedbi procesov sodelovanja z javnostjo in ključnimi deležniki,
- komuniciranju stanovanjske problematike na lokalnem nivoju,
- razvoju inovativnih skupnostnih oblik stanovanjske preskrbe, kot so npr. stanovanjske zadruge, prilagojene lokalnim potrebam.
Udeleženci posveta so prepoznali pomen tovrstnih izmenjav izkušenj in si želijo še več možnosti za povezovanje med občinami, kot tudi s stanovanjskimi skladi, privatnimi investitorji in drugimi organizacijami, ki delujejo na stanovanjskem področju. V takšnem sodelovanju bi lahko bolj učinkovito reševali skupne dileme in razvijali nove odgovore na probleme povezane s stanovanjsko preskrbo.
Financer projekta
Aktivnosti projekta sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2019. Prispevek izraža mnenje avtorja in ne predstavlja uradnega stališča MJU.
