dr. Klemen Grošelj

Poslanec Liste Marjana Šarca (LMŠ) in Renew Europe (RE)

Mandati in članstvo

Št. mandatov: 1

  • Prvi mandat 2019-2024

Član odbora/delegacije:

  • AFET Odbor za zunanje zadeve
  • D-RS Delegacija pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija

Namestnik odbora/delegacije:

  • ITRE – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
  • SEDE – Pododbor za varnost in obrambo
  • D-ME – Delegacija pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Črna gora
  • DNAT – Delegacija za odnose s parlamentarno skupščino zveze NATO
Mandati in članstvo

Št. mandatov: 1

  • Prvi mandat 2019-2024

Član odbora/delegacije:

  • AFET – Odbor za zunanje zadeve
  • D-RS – Delegacija pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija

Namestnik odbora/delegacije:

  • ITRE – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
  • SEDE – Pododbor za varnost in obrambo
  • D-ME – Delegacija pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Črna gora
  • DNAT – Delegacija za odnose s parlamentarno skupščino zveze NATO
Dnevi, ki opominjajo na preteklost in krepijo upanje v prihodnost

Maj 2020

Za nami so dnevi, ki nas opominjajo na čas, vojne vihre in neizmernega trpljenja v Evropi. Dan zmage nad nacizmom in fašizmom, je  simbol ne samo zmage, ampak predvsem simbol upanja v boljši jutri za vse nas. Opozarja nas, vedno znova, tudi na to, da je današnja EU zrastla na ruševinah in s krvjo prepojenih, tudi slovenskih polj. EU je zrasla v najtežjih trenutkih povojne obnove z mislijo, da je moč delitve preteklosti v Evropi, preseči samo in izključno s krepitvijo sodelovanja in povezovanja med državami, narodi in posamezniki. To je ključno sporočilo tako 8. kakor še bolj 9. maja. Prihodnost ni v zapiranju v lastne meje, ni v populističnem zidanju gradov v oblakih, ki se kot nas opozarja zgodovina, končajo v pravih ruševinah in trpljenju ter solzah ljudi.

Prihodnost je v krepitvi evropskega sodelovanja, solidarnosti in veri v boljši skupni jutri.  Samo tako lahko izgradimo boljšo Evropo in boljšo Slovenijo. Na tej poti bodo, kot nas zgodovina, kot kruta učiteljica opozarja, padci in vzponi , a na koncu moramo težiti k boljšemu in nikakor ne pristati na vračanje v preteklost. To je sporočilo tudi za današnji čas. Krize v kateri smo in v katero še vstopamo, moramo, kot naši predhodniki, tudi začetniki upora 27. aprila 1941, izkoristiti, da izgradimo boljši jutri za nas vse, tako doma, kot v EU.  Pri tem pa se moramo boriti ohraniti vrednote na katerih je zgrajena sodobna EU. Te so premagale temo nacizma in fašizma, katerima v sodobni EU, ne sme biti mesta, v kakršnikoli obliki ali podobi. 

Klemen

Marec, ki je prinesel kar nekaj praks, ki jih doslej ne pomnimo

April 2020

Zagotovo ne bom nikogar presenetil, če rečem , da je marec zaznamovala epidemija oz. pandemija. O krizi s korona virusom, smo poslušali že februarju, a kriza se je začela stopnjevati marca do razglasitve epidemije 12. marca. Tudi za stroko je bil virus, ki je zaustavil naša življenja  oz. je še vedno precejšnja neznanka. O virusu izvemo vsak dan kaj novega, žal je med njimi tudi veliko t. i. lažnih novic, s katerimi se v javnosti ustvarja nepotrebna psihoza in celo panika. Korona virus je tako še enkrat poudaril, kako pomembna je verodostojna informacija in neodvisna, na znanstveno-raziskovalnih načelih preverljivosti in transparentnosti, temelječa znanost, ki ni naša ali vaša ali »tako imenovana«. 

V prvi tretjini marca smo v Bruslju delovali praktično nemoteno. Nič ni naznanjalo trenutnega stanja. V dnevih, ko sem bil v Sloveniji pa smo začetek marca izkoristili  za delo na »terenu«. Skupaj z ekipo smo se mudili na obisku v Kranju ter na Jesenicah. Osrednja tema je bil zeleni dogovor in iskanje novih priložnosti za občine v okviru le tega.

A že kmalu so se razmere zaostrile in sledila je odločitev, da plenarno zasedanje poteka namesto v Strasbourgu v Bruslju. Moram reči, da smo bili vsi trije, torej asistenta  Antonino in Klemen ter moja malenkost, mešanih občutkov. Sprva zelo veseli , saj je logistično za vse nas veliko lažje, da je zasedanje v Bruslju. Vsakokrat je selitev vsega gradiva, namestitev ter vse ostalo precej naporno za vse nas. Toda po drugi strani smo čutili in vedeli, da takšna odločitev pomeni, da je virusna grožnja resna in da vstopamo v čas negotovosti in neznanega.

Zaradi grožnje virusa je Evropski parlament, prvič v svoji zgodovini, prešel na t. i. delovanje na daljavo in prvič doslej je plenarno zasedanje (26.3.2020) potekalo na daljavo v okviru video konference. Četudi smo v okoliščinah, ko je potrebno premagati krizo korona virusa, ugotavljamo, da je tehnologija in napredek le te v veliko pomoč vsem nam. Če sem malce izzivalen in vprašam mlajšo generacijo ali in kako si predstavlja delo brez video klica v tem času. Zato je potrebno z razvojem in raziskavami nadaljevati in jih še bolj intenzivirati in predvsem zagotoviti ustrezne pogoje, da bo raziskovalno delo poteklo v največji možni meri in predvsem brez nepotrebnih političnih pritiskov. Zakaj sedanje stanje lahko presežemo samo z tehnološkim in raziskovalnim napredkom.  

Na zadnjem zasedanju smo potrdili ukrepe za odpravo posledic epidemije. Sprostila so se kohezijska in druga razpoložljiva sredstva za uspešnejše soočanje z posledicami krize in krepite zdravstvenega sistema. S potrditvijo smo dosegli, da je solidarnostni sklad uporabiti tudi za sanacijo zdravstvene krize. Doslej je bilo možno solidarnostni sklad uporabiti le v primeru elementarnih nesreč. Poleg tega je Evropska centralna banka sprostila 750 milijard evrov namenskih sredstev in pa v okviru Evro skupine je bil dosežen dogovor o 540 milijardah sredstev za okrevanje po krizi in podana zaveza k dodatnim ukrepom, med katerimi izstopa sklad za obnovo in rast, katerega podpornik je tudi naša liberalna politična skupina Renew Europe.

Poleg pomena znanosti in raziskovalnega dela, je kriza opozorila, kako pomembno je stabilno in robustno javno zdravstvo, ki bo dostopno vsakomur ne glede na njegov socialni status. V samem srcu evropske ideje in Evropske unije je ideja solidarnosti. Solidarnost pa mora živeti v vseh porah in sistemih družbe sistema, pri čemer zdravstveni ni izjema. Nasprotno prav zdravstveni sistem mora biti poosebitev ideje solidarnosti in nikakor ne sme postati le ena izmed tržnih storitev, kot so in še vedno zagovarjajo nekatere politične stranke. Z optimizmom me navdaja tudi solidarnostni pristop držav članic. Resda je bilo ob začetku krize, precej težav, pa je Evropska komisija, uspela preseči začetne blokade in danes smo priča pomoči med državami članicami v opremi, zaščitnih sredstvih, zdravstvenem kadru, zdravljenju pacientov in še marsičem. Je pa res, da znotraj EU nujno potrebujemo višjo raven evropske in nacionalne tehnološke suverenosti na področju proizvodnje medicinske opreme, zaščitnih sredstev in zdravil.

A če je kriza na eni strani pokazala najboljše, ja žal pokazala tudi najslabše. V nekaterih državah, tudi članicah EU, so skrajne politične sile izrabile krizo,  za teptanje temeljnih načel in pravil demokracije ter parlamentarizma. Še tako zahtevni časi in izzivi, ti ne smejo in ne morejo opravičiti uvajanje avtoritarizmov in nedemokratičnih norm v družbi. Evropska unija in njeno blagostanje temeljita na ideji demokracije in spoznanja o strahoviti ceni, katero smo v Evropi plačali, zaradi gorja totalitarizmov. Odstopanje in zavračanje temeljnih vrednot Evropske unije in različni poskusi krepitve avtoritarizmov, ne smejo in ne morejo postati del našega življenja.  

Naj zaključim, da ne glede na zahtevnost časa, katerega živimo, ohranimo optimizem in upanje z zavedanjem, da bomo skupaj premagali tudi to krizo. Ob tem se moramo spomniti in se zahvaliti zdravstvenemu osebju, civilni zaščiti, policistom in vojakom ter vseh, ki opravljajo svoje delo in poslanstvo v teh zahtevnih časih. Ne glede na izzive pred nami, se potrudimo, da bomo iz krize izšli, kot družba, država in skupnost močnejši.

Poslančev dnevnik

Dobrodošli na spletni strani poslanskih dnevnikov. Te zanima kaj sploh počnejo evropski poslanci? Kakšno je njihovo stališče o aktualnih tematikah? Vse to in še veliko več izveste tukaj!

Tukaj namreč evropski poslanci mesečno poročajo o svojem delu v Evropskem parlamentu in ohranjajo stik z vami.

S klikom na fotografijo poslanca se vam prikaže osebna izkaznica in dnevniki.

 

Veliko užitkov ob branju!

 

t

Preberi še o drugih poslancih

Share This

S pritiskom na gumb STRINJAM SE, se strinjate da Zavod PIP od tega trenutka dalje in v prihodnosti, na vašem računalniku, shranjuje vaše odločitve, za to da izboljša vašo uporabniško izkušnjo. več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Zapri