dr. Klemen Grošelj

Poslanec Liste Marjana Šarca (LMŠ) in Renew Europe (RE)

Mandati in članstvo

Št. mandatov: 1

  • Prvi mandat 2019-2024

Član odbora/delegacije:

  • AFET Odbor za zunanje zadeve
  • D-RS Delegacija pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija

Namestnik odbora/delegacije:

  • ITRE – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
  • SEDE – Pododbor za varnost in obrambo
  • D-ME – Delegacija pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Črna gora
  • DNAT – Delegacija za odnose s parlamentarno skupščino zveze NATO
Mandati in članstvo

Št. mandatov: 1

  • Prvi mandat 2019-2024

Član odbora/delegacije:

  • AFET – Odbor za zunanje zadeve
  • D-RS – Delegacija pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija

Namestnik odbora/delegacije:

  • ITRE – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
  • SEDE – Pododbor za varnost in obrambo
  • D-ME – Delegacija pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Črna gora
  • DNAT – Delegacija za odnose s parlamentarno skupščino zveze NATO
Vladavina prava

Oktober 2020

Evropska komisija je pred dnevi objavila prvo poročilo o stanju vladavine prava v EU. Gre za pomemben mejnik v EU, a hkrati tudi za opomnik, na kakšni prelomnici se nahaja naša evropska skupnost, utemeljena na vladavini prava.

Poročilo je podalo enotno definicijo vladavine prava in merila, po katerih se ocenjujejo države članice. Razkrilo je pomembne razlike med državami članicami, med katerimi sta negativno izstopali Madžarska in Poljska. A tudi Slovenija se ni odrezala najbolje, še posebej na področju svobode medijev in pogojev za njihovo neodvisno delovanje.

Zato je toliko bolj pomembno, da je Evropski parlament v okviru pogajanj s Komisijo in Svetom odprl vprašanje oblikovanja robustnega mehanizma pogojevanja dostopa do evropskih sredstev s spoštovanjem načel vladavine prava.

Nikakor ne gre za ambicijo parlamenta, da bi zavrl ali preprečil pravočasni sprejem večletnega finančnega okvira ali sklada za okrevanje in odpornost. Želja parlamenta kot edinega neposredno izvoljenega organa EU je, da se zagotovi, da bodo vsi državljani skupnosti živeli v okolju, kjer ne bo dvoma, ali živijo v demokraciji, utemeljeni na načelu vladavine prava in pravne države.

Tudi ni namen mehanizma kogar koli prikrajšati za sredstva, ta bi bila razdeljena med upravičence države tudi ob tem mehanizmu, edino, kar bi ta mehanizem zagotovil, je, da bi kaznoval vlado, ki je s kršitvami temeljnih načel vladavine prava državo članico privedla v položaj, ko je bil ta mehanizem uporabljen.

Gre za preprosto načelo varovanja demokratične družbene ureditve, odgovornost pa je v rokah vsakokratne vlade ali koalicije vsake izmed držav članic.

Klemen

Prvo jesensko plenarno zasedanje v Bruslju

September 2020

Po poletnem premoru je pred nami prvo jesensko plenarno zasedanje, ki pa je zaradi epidemije namesto v Strasbourgu tudi tokrat v Bruslju. Parlament bo na tej seji obravnaval več dokumentov, vezanih na bodoči večletnih finančni okvir, med katerimi izstopa potrditev Sklada za pravični prehod. V okviru sklada bosta do kar pomembnega deleža sredstev upravičena naše Zasavje in Šaleška dolina. 

Na dnevnem redu je tudi potrditev več poročil, med katerimi bi kot poročevalec v senci izpostavil letno poročilo o izvozu orožja in vojaške opreme, pri katerem velja, da gre za eno od politično in ideološko težjih vsebin. Kljub temu nam je uspelo doseči in doreči sprejemljiv kompromis.

Nadaljuje se tudi obravnava predloga Večletnega finančnega okvira in Sklada za okrevanje in odpornost, ki pa bosta, kot vse kaže, zvezdi oktobrskih plenarnih zasedanj. Trenutno potekajo zahtevna usklajevanja na ravni političnih skupin, odborov in v okviru trialoga. Pri tem ne moremo mimo dejstva, da so stališča še precej vsaksebi.

Pri tem pa se v Sloveniji ne smemo slepiti s spanjem na lovorikah, češ koliko sredstev smo pridobili, ampak je ključno vprašanje, kako in na kakšen način bomo ta sredstva v luči krize porabili. Ali bomo z njimi sprožili obsežen nacionalni program tehnološko-razvojnega preboja, ki bo podlaga za dvig našega blagostanja, ali pa bomo sredstva porabili in razvojno obstali, kjer smo.  

Parlament bo tudi pozval države članice in komisijo k oblikovanju enotnega sistema klasifikacije tveganj, povezanih s covidom-19. Z oblikovanjem enotne klasifikacije bomo, upam, presegli sedanjo zmedo in neskončne možnosti političnega manipuliranja. Vedno jasneje je, da je obstoj različnih oznak tveganj pogosto bolj kot na strokovnih dejstvih utemeljen na različnih političnih preferencah. Vse skupaj pa še dodatno in nepotrebno ovira že tako šibko okrevanje po spomladanskem zaprtju.

A ne glede na vse izzive lahko v prihodnost gledamo z upanjem in optimizmom, predvsem, ker se vse evropske institucije po začetnem oklevanju vedno aktivneje in odločneje spoprijemajo s posledicami krize.

(foto: osebni arhiv poslanca)

Klemen

Zadnje predpoletno plenarno zasedanje parlamenta

Julij 2020

Mesec je naokrog in za nami je zadnje predpoletno plenarno zasedanje parlamenta, katerega osrednja točka je bila gotovo predstavitev prioritet nemškega predsedovanja Svetu Evropske unije. V teh zelo zahtevnih in izzivov polnih časih me je predstavitev navdala z optimizmom, saj je kanclerka Angela Merkel izpostavila potrebo po utemeljitvi nadaljnjega razvoja EU na demokratičnih vrednotah, na človekovih pravicah in svoboščinah ter na  resnici in transparentnosti. V tem trenutku je, poleg gospodarskega okrevanja, vprašanje krepitve demokratičnih temeljev, na katerih bo temeljil nadaljnji razvoj EU, gotovo ključnega pomena.

Kar se tiče večletnega finančnega okvira in sklada za okrevanje in tranzicijo, pričakujem in upam na  kompromis, ki bo EU omogočil soočenje s ključnimi razvojnimi izzivi, ki so pred njo. Vsekakor si ne želim, da se EU vrne v preteklost kot neke vrste nadgrajeni medvladni forum, ampak da se začne tehnološko-razvojni preboj, ki bo omogočil, da bo EU boljša in predvsem garant večjega blagostanja vseh njenih državljanov.

Vračanje v preteklost, kot si želijo države, kakršna je Orbanova Madžarska, ni prava pot. Glede na mednarodne okoliščine takšna EU ne bo omogočila uspešnega spopadanja z izzivi, pred katerimi smo in to bo imelo neposreden vpliv na blagostanje in usodo vseh nas. Seveda mora EU postati učinkovitejša, na to nas je opozorila tudi aktualna kriza zaradi covida-19, ampak tudi ta kriza je pokazala napredek, ki ga je Unija dosegla po krizi leta 2009. In to potrjuje, da je edina pot naprej boljša EU. Takšna, ki varuje interese svojih članic in državljanov na eni strani ter zagotavlja prostor demokratičnega, gospodarskega in socialnega razvoja na drugi strani.

Mesec julij pa nas vsako leto spomni tudi na genocid v Srebrenici, ki se je zgodil pred 25 leti, praktično na pragu EU. Žal je bilo to grozodejstvo posledica nacionalističnih in populističnih politik preteklosti. Kar še posebej skrbi pri tem, je dejstvo, da danes obstajajo politiki, ki so to strašno poglavje evropske zgodovine pripravljeni zlorabiti za dnevnopolitične ideološke manipulacije. Sam menim, da je prišel čas, da duhove preteklosti prepustimo proučevanju zgodovinarjem. Nam pa morajo biti vse tragedije preteklosti opomin in hkrati vzpodbuda k izgradnji boljše prihodnosti za vse nas.   

(foto: osebni arhiv poslanca)

Klemen

Vračanje v normalnost

Junij 2020

Umirjanje epidemije omogoča postopno vračanje v normalnost, ki je na trenutke zaradi nejasnih usmeritev, tudi kaotična. A kljub optimizmu, se vse bolj boleče rišejo okviri prihajajoče gospodarske in socialne krize. Objavljeni statistični podatki o padcih zaposlenosti, izvoza in BDP navdajajo s skrbjo, še posebej ker za Slovenijo ti podatki pretirano vzpodbudni. Če k temu dodamo nekatere odločitve vladajoče koalicije in poročanje uglednih tujih medijev, je položaj naše države v evropskem demokratičnem prostoru vse šibkejši.

EU je pred izzivom, kakršnemu še niso bili priča. Kriza je še enkrat pokazala visoko stopnjo soodvisnosti med državami članicami in kljub začetnim težavam, potrdila kako pomemben je skupni in usklajen evropski odziv. Evropska komisija, je konec maja predstavila, do sedaj najambicioznejši program okrevanja in preoblikovanja evropskega gospodarstva in družbe. Skupaj z Večletnim finančnim okvirom (MFF) in Skladom za okrevanje in transformacijo bo na voljo neverjetnih 2.000 milijard evrov. S temi sredstvi bomo zagotovili, ne samo okrevanje, ampak tudi potrebno transformacijo, skladno z načeli zelenega svežnja, razogličenja in digitalizacije. Evropsko gospodarstvo mora postati trajnostno, okoljsko sprejemljivejše, digitalizirano in globalno konkurenčnejše. Pomemben del transformacije je krepitev evropske tehnološke in proizvodnje suverenosti na področjih proizvodnje medicinske in zaščitne opreme ter zdravil. Okrepila so bo vloga EU na področju zdravstva, kjer mora postati naš skupni cilj, zagotavljanje kakovostne in primerljive zdravstvene oskrbe za vse v EU in zagotoviti ustrezno robustnost nacionalnih zdravstvenih sistemov, da ne bodo klecali pod bremeni, kot se nam je dogajalo v času epidemije.

Pred nami je veliko izzivov, med drugim se ponovno vrača v ospredje Brexit, a glede na politično voljo v parlamentu in v Bruslju, ne dvomim v naš skupni uspeh.

(foto: osebni arhiv poslanca)

Klemen

Dnevi, ki opominjajo na preteklost in krepijo upanje v prihodnost

Maj 2020

Za nami so dnevi, ki nas opominjajo na čas, vojne vihre in neizmernega trpljenja v Evropi. Dan zmage nad nacizmom in fašizmom, je  simbol ne samo zmage, ampak predvsem simbol upanja v boljši jutri za vse nas. Opozarja nas, vedno znova, tudi na to, da je današnja EU zrastla na ruševinah in s krvjo prepojenih, tudi slovenskih polj. EU je zrasla v najtežjih trenutkih povojne obnove z mislijo, da je moč delitve preteklosti v Evropi, preseči samo in izključno s krepitvijo sodelovanja in povezovanja med državami, narodi in posamezniki. To je ključno sporočilo tako 8. kakor še bolj 9. maja. Prihodnost ni v zapiranju v lastne meje, ni v populističnem zidanju gradov v oblakih, ki se kot nas opozarja zgodovina, končajo v pravih ruševinah in trpljenju ter solzah ljudi.

Prihodnost je v krepitvi evropskega sodelovanja, solidarnosti in veri v boljši skupni jutri.  Samo tako lahko izgradimo boljšo Evropo in boljšo Slovenijo. Na tej poti bodo, kot nas zgodovina, kot kruta učiteljica opozarja, padci in vzponi , a na koncu moramo težiti k boljšemu in nikakor ne pristati na vračanje v preteklost. To je sporočilo tudi za današnji čas. Krize v kateri smo in v katero še vstopamo, moramo, kot naši predhodniki, tudi začetniki upora 27. aprila 1941, izkoristiti, da izgradimo boljši jutri za nas vse, tako doma, kot v EU.  Pri tem pa se moramo boriti ohraniti vrednote na katerih je zgrajena sodobna EU. Te so premagale temo nacizma in fašizma, katerima v sodobni EU, ne sme biti mesta, v kakršnikoli obliki ali podobi. 

Klemen

Marec, ki je prinesel kar nekaj praks, ki jih doslej ne pomnimo

Marec/april 2020

Zagotovo ne bom nikogar presenetil, če rečem , da je marec zaznamovala epidemija oz. pandemija. O krizi s korona virusom, smo poslušali že februarju, a kriza se je začela stopnjevati marca do razglasitve epidemije 12. marca. Tudi za stroko je bil virus, ki je zaustavil naša življenja  oz. je še vedno precejšnja neznanka. O virusu izvemo vsak dan kaj novega, žal je med njimi tudi veliko t. i. lažnih novic, s katerimi se v javnosti ustvarja nepotrebna psihoza in celo panika. Korona virus je tako še enkrat poudaril, kako pomembna je verodostojna informacija in neodvisna, na znanstveno-raziskovalnih načelih preverljivosti in transparentnosti, temelječa znanost, ki ni naša ali vaša ali »tako imenovana«. 

V prvi tretjini marca smo v Bruslju delovali praktično nemoteno. Nič ni naznanjalo trenutnega stanja. V dnevih, ko sem bil v Sloveniji pa smo začetek marca izkoristili  za delo na »terenu«. Skupaj z ekipo smo se mudili na obisku v Kranju ter na Jesenicah. Osrednja tema je bil zeleni dogovor in iskanje novih priložnosti za občine v okviru le tega.

A že kmalu so se razmere zaostrile in sledila je odločitev, da plenarno zasedanje poteka namesto v Strasbourgu v Bruslju. Moram reči, da smo bili vsi trije, torej asistenta  Antonino in Klemen ter moja malenkost, mešanih občutkov. Sprva zelo veseli , saj je logistično za vse nas veliko lažje, da je zasedanje v Bruslju. Vsakokrat je selitev vsega gradiva, namestitev ter vse ostalo precej naporno za vse nas. Toda po drugi strani smo čutili in vedeli, da takšna odločitev pomeni, da je virusna grožnja resna in da vstopamo v čas negotovosti in neznanega.

Zaradi grožnje virusa je Evropski parlament, prvič v svoji zgodovini, prešel na t. i. delovanje na daljavo in prvič doslej je plenarno zasedanje (26.3.2020) potekalo na daljavo v okviru video konference. Četudi smo v okoliščinah, ko je potrebno premagati krizo korona virusa, ugotavljamo, da je tehnologija in napredek le te v veliko pomoč vsem nam. Če sem malce izzivalen in vprašam mlajšo generacijo ali in kako si predstavlja delo brez video klica v tem času. Zato je potrebno z razvojem in raziskavami nadaljevati in jih še bolj intenzivirati in predvsem zagotoviti ustrezne pogoje, da bo raziskovalno delo poteklo v največji možni meri in predvsem brez nepotrebnih političnih pritiskov. Zakaj sedanje stanje lahko presežemo samo z tehnološkim in raziskovalnim napredkom.  

Na zadnjem zasedanju smo potrdili ukrepe za odpravo posledic epidemije. Sprostila so se kohezijska in druga razpoložljiva sredstva za uspešnejše soočanje z posledicami krize in krepite zdravstvenega sistema. S potrditvijo smo dosegli, da je solidarnostni sklad uporabiti tudi za sanacijo zdravstvene krize. Doslej je bilo možno solidarnostni sklad uporabiti le v primeru elementarnih nesreč. Poleg tega je Evropska centralna banka sprostila 750 milijard evrov namenskih sredstev in pa v okviru Evro skupine je bil dosežen dogovor o 540 milijardah sredstev za okrevanje po krizi in podana zaveza k dodatnim ukrepom, med katerimi izstopa sklad za obnovo in rast, katerega podpornik je tudi naša liberalna politična skupina Renew Europe.

Poleg pomena znanosti in raziskovalnega dela, je kriza opozorila, kako pomembno je stabilno in robustno javno zdravstvo, ki bo dostopno vsakomur ne glede na njegov socialni status. V samem srcu evropske ideje in Evropske unije je ideja solidarnosti. Solidarnost pa mora živeti v vseh porah in sistemih družbe sistema, pri čemer zdravstveni ni izjema. Nasprotno prav zdravstveni sistem mora biti poosebitev ideje solidarnosti in nikakor ne sme postati le ena izmed tržnih storitev, kot so in še vedno zagovarjajo nekatere politične stranke. Z optimizmom me navdaja tudi solidarnostni pristop držav članic. Resda je bilo ob začetku krize, precej težav, pa je Evropska komisija, uspela preseči začetne blokade in danes smo priča pomoči med državami članicami v opremi, zaščitnih sredstvih, zdravstvenem kadru, zdravljenju pacientov in še marsičem. Je pa res, da znotraj EU nujno potrebujemo višjo raven evropske in nacionalne tehnološke suverenosti na področju proizvodnje medicinske opreme, zaščitnih sredstev in zdravil.

A če je kriza na eni strani pokazala najboljše, ja žal pokazala tudi najslabše. V nekaterih državah, tudi članicah EU, so skrajne politične sile izrabile krizo,  za teptanje temeljnih načel in pravil demokracije ter parlamentarizma. Še tako zahtevni časi in izzivi, ti ne smejo in ne morejo opravičiti uvajanje avtoritarizmov in nedemokratičnih norm v družbi. Evropska unija in njeno blagostanje temeljita na ideji demokracije in spoznanja o strahoviti ceni, katero smo v Evropi plačali, zaradi gorja totalitarizmov. Odstopanje in zavračanje temeljnih vrednot Evropske unije in različni poskusi krepitve avtoritarizmov, ne smejo in ne morejo postati del našega življenja.  

Naj zaključim, da ne glede na zahtevnost časa, katerega živimo, ohranimo optimizem in upanje z zavedanjem, da bomo skupaj premagali tudi to krizo. Ob tem se moramo spomniti in se zahvaliti zdravstvenemu osebju, civilni zaščiti, policistom in vojakom ter vseh, ki opravljajo svoje delo in poslanstvo v teh zahtevnih časih. Ne glede na izzive pred nami, se potrudimo, da bomo iz krize izšli, kot družba, država in skupnost močnejši.

Poslančev dnevnik

Dobrodošli na spletni strani poslanskih dnevnikov. Te zanima kaj sploh počnejo evropski poslanci? Kakšno je njihovo stališče o aktualnih tematikah? Vse to in še veliko več izveste tukaj!

Tukaj namreč evropski poslanci mesečno poročajo o svojem delu v Evropskem parlamentu in ohranjajo stik z vami.

Veliko užitkov ob branju!

 

t

Preberi še o drugih poslancih

Share This

S pritiskom na gumb STRINJAM SE, se strinjate da Zavod PIP od tega trenutka dalje in v prihodnosti, na vašem računalniku, shranjuje vaše odločitve, za to da izboljša vašo uporabniško izkušnjo. več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Zapri