Bodimo prijazni

Naslov projekta: »Bodimo prijazni«
Obdobje izvajanja: 1. oktober 2023 do 1.januar 2023
Vrednost projekta:58.861,02
Sofinanciranje: Evropska unija v okviru programa Impact4values
Vloga zavoda PIP: Izvajalec projekta

LOGO_NEW

Cilji projekta

Povečana senzibilnost ljudi: Javnost je potrebno izobraziti in opolnomočiti do te mere, da bodo sovražni govor prepoznali kot nekaj nesprejemljivega, da se bodo zavedali njegovih posledic in da se bodo takšnemu načinu komunikacije tudi zoperstavili.

Nagovarjanje h prijazni komunikaciji: Cilj je ljudem približati prijazen in spoštljiv način komunikacije, kot protiutež sovražnemu govoru.

Točka za podporo ob zaznavi sovražnega govora: Na Zavod PIP se lahko obrnejo posamezniki in institucije, ki se soočajo s sovražnim govorom in potrebujejo ustrezno svetovanje in pomoč. V okviru točke ciljamo k povečanju prijav sovražnega govora pristojnim institucijam (tožilstvo, policija).

 

Sovražni govor ni pot v prihodnost. Prijaznost ustvarja mostove, ne zidov.

Kako se zoperstaviti

Točka za podporo ob zaznavi sovražnega govora je namenjena posameznikom in institucijam/organizacijam, ki se soočajo s sovražnim govorom. V kolikor ste mišljenja, da ste bili vi ali vam bližnji žrtev sovražnega govora, se lahko obrnete na Zavod PIP. V okviru točke zagotavljamo pomoč žrtvam sovražnega govora, z napotovanjem na pristojne institucije. Presojamo o utemeljenosti prijave, nudimo celostno svetovanje o najprimernejših nadaljnjih korakih, pomagamo pri prijavah sovražnega govora. Točka ne bo omejena zgolj na čas trajanja projekta, temveč bo ostala del naše temeljne dejavnosti.

Želim prijaviti sovražni govor

Kaj je sovražni govor?

Obstaja več definicij sovražnega govora, nekaterih širših, drugih ožjih. Odbor ministrov Sveta Evrope uporablja dokaj široko definicijo, po kateri je sovražni govor vsako širjenje, spodbujanje ali opravičevanje sovraštva, ki temelji na nestrpnosti, agresivnem nacionalizmu ali etnocentrizmu, diskriminaciji in sovražnosti proti manjšinam, migrantom ali osebam z migrantskim ozadjem.

Večina evropskih držav je povzela približno podobno definicijo, ki trdi, da je sovražni govor javni govor,  ki spodbuja sovraštvo do posameznika ali skupine na podlagi določenih lastnosti (barva kože, etnično poreklo, spol, seksualna orientacija, veroizpoved, invalidnost ipd.). [3]

Glede na pravno definicijo v Sloveniji sovražni govor ne more biti kazniv, če ravnanje storilca ni pripeljalo do ogrozitve ali motenj javnega reda in miru. Za kaznivost izražanja morata obstajati objektivna možnost in tudi verjetnost, da bo kršen javni red in mir. [1]

Ugotavljamo, da univerzalna definicija sovražnega govora ne obstaja. Širša, sociološka definicija sovražnega govora ni enaka pravni, ožji definiciji sovražnega govora. To pomeni, da ni nujno, da bo družbeno nesprejemljiv sovražni govor (po sociološki definiciji) tudi nezakonit. [1]

Kljub temu je potrebno sovražni govor tudi sicer obsoditi in nanj opozoriti, že zaradi posledic, ki jih povzroča – od težkih duševnih posledic za posameznika (stres, depresija, tesnoba, slabše fizično zdravje …), kot tudi dolgoročnih posledic za celotno družbo (družbeni konflikti, vojne, genocid nad manjšinami).

ZAKONODAJA

Zakonodaja

Nadaljuj

PRIMERI SOVRAŽNEGA GOVORA

Primeri sovražnega govora

Nadaljuj

STATISTIKA

Statistika

Nadaljuj

Sovražni govor lahko vodi do zločinov iz sovraštva

Prav tako je v pravnem pogledu potrebno razlikovati sovražni govor (t. i. hate speech) od zločina iz sovraštva (t. i. hate crime), saj ju mnogi zamenjujejo.

Zločini iz sovraštva so kazniva dejanja (grožnje, napad, umor, premoženjska škoda …), ki jih motivirajo osebne okoliščine žrtve (rasa, etnična pripadnost, kultura, barva kože, spolna usmerjenost, veroizpoved, status invalida ipd.). [3]

Seveda pa lahko sovražni govor posredno vodi do zločinov iz sovraštva. O tem priča tudi študija akademikov iz HateLab vozlišča pod okriljem Univerze v Cardiffu, ki je leta 2019 pokazala, da lahko razširjenost sovražnega govora na spletu povzroči povečanje števila fizičnih zločinov proti manjšinam v fizičnem svetu. [2] Do podobnih dognanj so prišli tudi v nemški študiji, kjer so odkrili močno povezavo med skrajno desničarskimi, protibegunskimi izjavami v nemških družbenih medijih in nasilnimi zločini proti beguncem. [4]

Viri:

1. Bergant, K. (29. 5. 2018). Sovražni govor v slovenski kazenski zakonodaji in praksi [Predstavitev]. Pridobljeno na. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Verska-svoboda/Posveti/a9a8e53925/PPT-SOVRAZ_NI-GOVOR.pdf

2. Cardiff University. (15. 10. 2019). Increase in online hate speech leads to more crimes against minorities. Phys.org. Pridobljeno na: https://phys.org/news/2019-10-online-speech-crimes-minorities.html

3. Mirovni inštitut. (2012). Preprečevanje sovražnega govora na spletu. Ljubljana: Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne družbene in politične študije. Pridobljeno na https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2020/02/Behave_Preprecevanje-sovraznega-govora-na-spletu-SLO_21-08-31.pdf

4. Müller, K. in Schwarz, C. (2020). Fanning the Flames of Hate: Social Media and Hate Crime. Pridobljeno na: https://ssrn.com/abstract=3082972 ali http://dx.doi.org/10.2139/ssrn.3082972

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

SL_Co-fundedbytheEU_RGB_BLACK Outline

OBRAZEC ZA PRIJAVE

Navodila za prijavo sovražnega govora:

Pri prijavi bodite pozorni na vse mogoče podatke, ki nam bodo v pomoč pri preiskovanju in ukrepanju:

  • Kaj se je zgodilo?
  • Komu se je zgodilo?
  • Kdaj se je zgodilo?
  • Kje se je zgodilo?
  • Kako se je zgodilo?
  • S čim se je zgodilo?
  • Kdo je storilec?
  • Zakaj je storil dejanje?
5. Dokazno gradivo (npr. posnetek zaslona spletnega mesta, kjer naj bo razviden tudi naslov spletnega mesta, fotografija z opisom in lokacijo, url naslov, zapis izrečenih besed sovražnega govora ipd.): Priponka (url ali dokument)

OBRAZEC ZA ANONIMNE PRIJAVE

Prijava je anonimna, zato vam ni treba napisati svojih osebnih podatkov.

Če pa želite, da bi se pri obravnavanju vaše prijave osebno obrnili na vas, navedite svoje kontaktne podatke.


Elektronska prijava ni namenjena takojšnjemu ukrepanju. Če želite, da policija ukrepa takoj, pokličite 113!

Pri obravnavanju vaše prijave nam bo v pomoč, če boste pri navajanju dejstev upoštevali naslednja vprašanja:
Kaj se je zgodilo?
Kdaj se je zgodilo?
Kje se je zgodilo?
Kako se je zgodilo?
S čim se je zgodilo?
Kdo je storilec?
Zakaj je storil dejanje?

Anonimna prijava sovražnega govora

Maximum file size: 10MB

S pritiskom na gumb STRINJAM SE, se strinjate da Zavod PIP od tega trenutka dalje in v prihodnosti, na vašem računalniku, shranjuje vaše odločitve, za to da izboljša vašo uporabniško izkušnjo. več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Zapri