dr. Milan Brglez

Poslanec Socialnih demokratov (SD) ter Socialistov in Demokratov (S&D)

Mandati in članstvo

Št. mandatov: 1

  • Prvi mandat 2019-2024

Član odbora/delegacije:

  • EMPL – Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
  • D-RU – Delegacija pri odboru za parlamentarno sodelovanje EU-Rusija

Namestnik odbora/delegacije:

  • ENVI – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
  • D-CN – Delegacija za odnose z Ljudsko republiko Kitajsko
Mandati in članstvo

Št. mandatov: 1

  • Prvi mandat 2019-2024

Član odbora/delegacije:

  • EMPL – Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
  • D-RU – Delegacija pri odboru za parlamentarno sodelovanje EU-Rusija

Namestnik odbora/delegacije:

  • ENVI – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
  • D-CN – Delegacija za odnose z Ljudsko republiko Kitajsko
Solidarnost med generacijami

Oktober 2020

Moje delo v Evropskem parlamentu v preteklih tednih je bilo predvsem v znamenju načela solidarnost med generacijami. Konec septembra smo s poslankami in poslanci v okviru spletne razprave, ki sva jo organizirala z Jaroslawom Dudo, ustanovili interesno skupino na to temo, v okviru katere bomo iskali skupne in vključujoče rešitve za starajočo se evropsko družbo, ki je pred vrati zelene in digitalne transformacije.

Ključno pri iskanju teh rešitev je spoznanje, da staranje zadeva vse generacije, kar je bilo moje glavno sporočilo ob mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobra. Opozoril sem na vseprisotnost in pasti diskriminacije na podlagi starosti (starizma). Trdno verjamem, da lahko le s krepitvijo načela solidarnosti med generacijami odpravimo stereotipe in predsodke ter zagotovimo spoštovanje človekovih pravic ljudem v vseh starostnih obdobjih.

Da je takšna solidarnost ključna tudi pri manjšanju vrzeli v digitalnem razkoraku med generacijami, pa je bilo glavno sporočilo spletne konferenca pod pokroviteljstvom nemškega Ministrstva za družinske zadeve, starostnike, ženske in mladino v okviru predsedovanja Nemčije Svetu EU. Kot eden od govornikov sem izpostavil nujnost prizadevanj za krepitev zmogljivosti v tej smeri, tudi v okviru socialne kohezije. 

Kljub številnim pozitivnim premikom pa je pandemija COVID-19 razkrila številne velike pomanjkljivosti pri ukvarjanju z demografskimi spremembami. Teh sem se dotaknil tudi v razpravi o vplivu Covid-19 na ustanove za dolgotrajno oskrbo na prvem oktobrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Grozljiva statistika iz prvega vala pandemije pravi, da je med smrtnimi žrtvami v EU več kot polovica stanovalcev domov za starejše in drugih socialnih zavodov. Epidemiološka slika v Sloveniji in po Evropi se trenutno ponovno pospešeno slabša. Iskreno upam, da smo se spomladi naučili dovolj in da pristojni delajo na primernih in učinkovitih rešitvah, ki bodo preprečila, da bi domovi za starostnike ponovno postali žarišča okužb po državi. Nedvomno pa trenutne razmere veliko mero odgovornosti zahtevajo tudi od vseh nas.

Milan

Prvo plenarno zasedanje po poletnem premoru

September 2020

Po poletnem premoru je bil septembra čas za prvo plenarno zasedanje, ki pa smo ga zaradi še vedno slabih epidemioloških razmer namesto v Strasbourgu ponovno izvedli v Bruslju. Tokrat je bil v središču nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji. Predsednica je za izhod iz zdravstvene, gospodarske in socialne krize, ki sledi pandemiji Covid-19, predstavila številne pobude, med drugim tudi evropsko minimalno plačo v povezavi s kolektivnimi pogajanji, krepitev pristojnosti na področju zdravja in večjo zavezanost zelenemu dogovoru. Predstavljene prioritete me navdajajo z zadostno mero optimizma, da iz krize izidemo boljši, modrejši in bolj povezani.

Ta optimizem bo sicer upravičen šele takrat, ko bo EU še bliže svojim državljankam in državljanom – ne samo v času aktualne krize, temveč tudi pri procesih korenitih socialnih in gospodarskih sprememb, ki jih terja naš dolg do okolja in ljudi. Prav zato si bom aktivno prizadeval, da Komisija čimprej uresniči zaveze za krepitev pristojnosti EU pri zagotavljanju socialne varnosti, zdravja in splošne blaginje njenih državljank in državljanov.

V tej luči sem še posebej vesel, da smo z veliko večino sprejeli resolucijo o vključevanju Romov, ki sem jo pomagal spisati. Zanjo je glasovalo vseh osem slovenskih poslancev, kar pomeni, da se vsi – ne glede na naše svetovnonazorske razlike – zavedamo pomena varstva manjšin in najšibkejših skupin. V resoluciji smo Evropsko komisijo pozvali, da pripravi zakonodajni predlog za boj proti revščini in sovraštvu do Romov, v središču katerega bo načrt za odpravo neenakosti na področju dostopa do stanovanj, zaposlovanja in izobraževanja ter zdravstvenih storitev.

Milan

Moja popotniška avantura

Avgust 2020

Ko se pomlad prevesi v poletje in se temperature povzpnejo dovolj visoko, vedno pogosteje razmišljamo o skoku v morje ali prijetni svežini hribovskih višav. Nedvomno vsi komaj čakamo tistih nekaj dni in tednov, ko lahko za kratek čas odmislimo vsakdanje obveznosti, službo ali šolo. Po letošnji nenavadni pomladi verjetno še toliko bolj. Tako sem po izrednem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju, ki je bilo sklicano po doseženem dogovoru predsednikov evropskih vlad in držav glede finančnih sredstev za prihodnjih sedem let ter okrevanje po koronski krizi, letalo zamenjal za potovanje z avtom. In sicer domov po daljši poti. Čez Francijo. Ob obisku zgodovinskih krajev sem znova ugotavljal, kako bogata je Evropska unija v svoji raznolikosti in kako privilegirani smo njeni državljani, da lahko po njej svobodno (z izjemo začasnih ukrepov za zajezitev epidemije) potujemo, jo raziskujemo ali si celo ustvarimo življenje v drugi članici. To nedvomno prispeva k razumevanju naše skupne preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Slednja sicer nikoli ni samoumevna in si je zanjo potrebno vedno znova prizadevati.

Po več tisoč prevoženih kilometrih se je moja popotniška avantura končala tam, kjer je že pregovorno najlepše – doma. In ravno doma si človek lahko najbolj napolni baterije; ob jutrih brez budilke, skodelici kave na domačem vrtu, dobri knjigi in občasnem grizenju kolen v ta ali oni hrib. Upam, da ste si baterije napolnili na vam ljubi način in da ste pripravljeni na (naše skupne) izzive, ki jih bo prinesla jesen.

Milan

Delo se počasi, a vztrajno vrača v stare tire

Julij 2020

Za nami je zadnje redno plenarno zasedanje Evropskega parlamenta pred poletnimi počitnicami, na katerem sem ponovno sodeloval neposredno v Bruslju. Veseli me, da kljub še vedno trajajočim izrednim razmeram Evropski parlament deluje redno, delo pa se počasi, a vztrajno vrača v stare tire.

 V središču tokratnega zasedanja je bila predstavitev prioritet nemškega predsedovanja Svetu EU, ki so zaradi aktualnih razmer pričakovano nekoliko drugačne. Pomembno je, da evropski poslanci Nemčijo podpiramo pri njenih prizadevanjih za preprečevanje nadaljnjih razhajanj med evropskim severom in jugom pri skupnem in solidarnem financiranju ekološke, socialne in ekonomske obnove po pandemiji, ob hkratni krepitvi zdravstvene politike EU in socialne unije.

 Na agendo se počasi vračajo tudi ostale pomembne tematike, kot je položaj ranljivih etničnih oz. manjšinskih skupin, zato sem bil še posebej vesel razprave o spodbujanju procesa družbenega vključevanja Romov na ravni celotne Evrope. Me je pa užalostilo dejstvo, da zaradi nasprotovanja nekaterih političnih skupin 25. obletnice genocida v Srebrenici nismo obeležili s posebno resolucijo. Z njo sicer ne moremo odpraviti trpljenja, ponižanja in drugih človeka nevrednih dejanj, je pa pomembno, da se jih spominjamo v znak spoštovanja žrtvam in kot opomnik, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.

 Draga mladina! Prepričan sem, da vsem omejitvam navkljub uživate zaslužene počitnice in nabirate novih moči za prihajajoče šolsko leto, ki bo verjetno ponovno drugačno, kot ste jih bili vajeni v preteklosti. Kjerkoli že ste, pazite nase in na druge!

Milan

Od doma do doma

Junij 2020

Koronavirus je tudi evropske poslance prikoval na računalnik. Tako sem moral aktivnosti, ki bi jih sicer izvedel v živo, v pisarni, prenesti na splet. V tem okviru je nastala serija spletnih pogovorov Od doma do doma, v kateri smo spoznavali široko paleto sogovornikov, različnih narodnosti in etničnih pripadnosti, starosti, poklicev in zanimanj. Pomembno se mi je zdelo v ospredje postaviti ljudi in teme, ki bi sicer ostale zapostavljene, so pa pomembne za našo družbo, tudi v času (zdravstvene) krize. Mnogo sogovornikov in tistih, ki so pogovore spremljali, je bilo nad njimi navdušenih in so si zaželeli, da bi jih ponovili. Zato sem se odločil, da jeseni nadaljujem z novo serijo. Tokrat bi sogovornike rad poiskal predvsem med predstavniki mlajše generacije, ki bi bili pripravljeni razmišljati o vaši in naši (skupni) prihodnosti.

A vrnimo se k minulim pogovorom; izvesti pogovor je vse prej kot enostavno. Najprej pomeni temeljito pripravo, nato pa rokovanje s kamero, računalnikom, zvokom, sliko, pa tudi z družabnimi omrežji. Vse to zahteva veliko več, kot le laično poznavanje sodobnih tehnologij. S tem, ko sem jih podrobneje spoznal, sem se tudi naučil bolje izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo. Po drugi strani pa sem ugotovil, da je biti voditelj spletnega pogovora v živo zahtevnejše kot se s sogovorniki pogovarjati “čez mizo”. Na drugačen format se bom moral še navaditi, vsekakor pa po tej izkušnji še bolj spoštujem televizijske voditeljice in voditelje, ki se tako brezhibno znajdejo pred kamero.

Namig meseca

V duhu tokratnega zapisa vam priporočam ogled katerega od pogovorov Od doma do doma: https://www.youtube.com/watch?v=PFoeev4rsTA&list=PLIRr64w3Y6fHZcez97loncmv7Yz0Ap6PO

Milan

Delo na daljavo

Maj 2020

Na trenutke se zdi neverjetno, da sta minila že dva meseca, odkar smo praktično čez noč v veliki meri prekinili naš vsakdan in ga (vsaj začasno) na novo osmislili. Moje delo se je preselilo za računalnik, stik z ljudmi pa je odvisen od video aplikacij, ki znajo povzročati preglavice ter skupaj s celodnevnim strmljenjem v računalniški zaslon utruditi človeka.

Vesel sem, da smo lahko s pomočjo tehnologije z delom nadaljevali, a priznati moram, da pogrešam neposredni stik z državljankami in državljani. Čeprav je včasih naporno hiteti z enega na drug sestanek, je osebni stik nenadomestljiv. Ta vidik je pomemben pri iskanju rešitev v politiki, saj velik del procesa predstavljajo neformalni sestanki, pogovori in pogajanja. To je na daljavo vsekakor težje izvedljivo. Z delom na daljavo je tudi veliko težje potegniti črto med delovnikom in časom za počitek, kar še bolj kliče po opredelitvi t.i. “pravice do odklopa od dela”.

V tej novi realnosti  je Evropski parlament, sicer upočasnjen, ohranil svoje temeljne funkcije. Pomisleke imam le glede izbranega načina izvedbe plenarnih zasedanj. Že tri zasedanja, ki smo jih izvedli na daljavo, (z redkimi izjemami) v razpravi lahko sodelujejo zgolj poslanke in poslanci, ki so fizično prisotni v Bruslju. Pozitivno je, da lahko poslanci glasujemo na daljavo, vendar je glasovanje s tiskanjem ter pošiljanjem skeniranih glasovnic zamudno in tudi “za časom”. Kljub temu da veliko govorimo o digitalni revoluciji, ta očitno predstavlja vlak, ki ga mora Evropski parlament šele ujeti. Evropski parlament bo moral stvari delati hitreje in učinkoviteje.

Milan

Draga bralka, dragi bralec!

April 2020

Ko sem januarja na Svet naslovil vprašanje glede skupnega odziva Evropske unije na COVID-19, si pravzaprav nisem predstavljal, da bomo nekaj mesecev kasneje v trenutni situaciji. Odgovora nisem dobil in še vedno se privajam na dejstvo, da se evropske institucije in predvsem države članice (pre)pogosto ne odzivajo na dobronamerna opozorila ali so pri svojem odzivanju (pre)počasne.

Skupni evropski odgovor na krizo je v začetku izostal, po neusklajenih odzivih držav članic pa je nato vendarle prišlo do premika k bolj proaktivni vlogi celotne Evropske unije. Evropski poslanci smo marca in aprila prvič v zgodovini na daljavo potrjevali ukrepe Evropske komisije, med drugim namenjene boju z brezposelnostjo, pomoči malim in srednjim podjetjem, krepitvi sistemov javnega zdravstva in skupnemu mehanizmu za civilno zaščito.

Zlasti pomembno se mi zdi, da smo s sprejetjem resolucije o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 potrdili zavezo solidarnega spopadanja s krizo, preprečevanja pretiranega omejevanja človekovih pravic, vladavine prava in demokracije, zeleni dogovor pa umestili v jedro načrta za evropsko socialno in gospodarsko okrevanje in obnovo. Sam sem poudaril, da resolucija ne sme pomeniti nikakršne oblike staromrzništva kot diskriminacije proti starejšim, ki so v trenutnih razmerah najbolj ogroženi, in tudi v nadaljnjih korakih reševanja krize si bom prizadeval opozarjati na nedopustnost sleherne oblike tovrstnega pojava.

Trenutna epidemija terja, da smo odgovorni do sebe in drugih in da ostajamo doma, če nam okoliščine to le dopuščajo. Sodobna tehnologija nam k sreči omogoča, da veliko postorimo na daljavo. V želji, da se pogovarjamo o temah, pomembnih za našo družbo, sem začel serijo spletnih pogovorov s sogovornicami in sogovorniki različnih generacij, poklicev, narodnosti in etničnih pripadnosti. V teh težkih in negotovih časih je namreč pomembno, da se še posebej slišijo glasovi tistih, ki se jih v tej krizi ali tudi v nekriznih okoliščinah rado presliši.

Dr. Milan Brglez

Misija: Evropska unija

Marec 2020

Na evropsko pot sem se podal z ambicijo, da dam svoj prispevek k oblikovanju bolj demokratične in solidarne Evropske unije. Želim si Evrope, ki je bolj zelena, a hkrati socialna. Taka, ki tehnološki napredek uporablja v skupno dobro. Ta prehod bo težaven, zato mora biti pravičen in vključujoč.

Kot novinec med evropskimi poslanci sem bil v preteklih mesecih soočen s številnimi izzivi. Začelo se je z dolgotrajnim imenovanjem Evropske komisije, ki sem jo kljub zadržkom do načina izbire predsednice Ursule von der Leyen mimo dogovorjenega sistema vodilnih kandidatov in nekaterih komisarskih kandidatk in kandidatov podprl. Kot stalni član Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in nadomestni član Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane sem med drugim podprl evropski zeleni dogovor in izpostavil nujnost porazdelitve stroškov njegovega uresničevanja. Ker podpiram uvedbo evropske minimalne plače, sem z namenom spodbujanja razprave tudi na nacionalni ravni v svoji pisarni v Ljubljani organiziral okroglo mizo na to temo.

Z željo, da se invalidom omogoči čim bolj samostojno življenje in uživanje vseh človekovih pravic, sem bil aktiven pri pripravi resolucije glede strategije EU o invalidnosti po letu 2020, kot poročevalec v senci za področje demografskih sprememb pa iščem najbolj vključujoče odgovore na staranje evropskega prebivalstva. Pozorno tudi spremljam in pripravljam predloge za izboljšavo poročil Evropskega parlamenta glede uporabe kohezijskih sredstev za reševanje demografskih izzivov ter glede uspešnosti strategij držav članic za integracijo Romov.

Izzivov in udejstvovanj seveda ne zmanjka, a toliko za uvod.

Dr. Milan Brglez

Poslančev dnevnik

Dobrodošli na spletni strani poslanskih dnevnikov. Te zanima kaj sploh počnejo evropski poslanci? Kakšno je njihovo stališče o aktualnih tematikah? Vse to in še veliko več izveste tukaj!

Tukaj namreč evropski poslanci mesečno poročajo o svojem delu v Evropskem parlamentu in ohranjajo stik z vami.

Veliko užitkov ob branju!

t

Preberi še o drugih poslancih

Share This

S pritiskom na gumb STRINJAM SE, se strinjate da Zavod PIP od tega trenutka dalje in v prihodnosti, na vašem računalniku, shranjuje vaše odločitve, za to da izboljša vašo uporabniško izkušnjo. več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Zapri