dr. Milan Brglez

Poslanec Socialnih demokratov (SD) ter Socialistov in Demokratov (S&D)

www.milanbrglez.si

Mandati in članstvo

Št. mandatov: 1

  • Prvi mandat 2019-2024

Član odbora/delegacije:

  • EMPL – Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
  • D-RU – Delegacija pri odboru za parlamentarno sodelovanje EU-Rusija

Namestnik odbora/delegacije:

  • ENVI – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
  • D-CN – Delegacija za odnose z Ljudsko republiko Kitajsko
Mandati in članstvo

Št. mandatov: 1

  • Prvi mandat 2019-2024

Član odbora/delegacije:

  • EMPL – Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
  • D-RU – Delegacija pri odboru za parlamentarno sodelovanje EU-Rusija

Namestnik odbora/delegacije:

  • ENVI – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
  • D-CN – Delegacija za odnose z Ljudsko republiko Kitajsko
Prihodnost Evrope

September 2021

Dragi mladi,

upam, da ste preživeli prijetno poletje, da ste si spočili, predvsem pa da ste se z veseljem vrnili v šolske klopi, kar zaradi žal še vedno ne najbolj rožnate zdravstvene situacije niti ni tako samoumevno. Želim vam, da bi v šolskih klopeh preživeli celotno šolsko leto, da bi ostali zdravi in se uspešno spopadali z vsemi izzivi.

Ko je govora o izzivih, gremo te dni težko mimo tistega, o katerem se poleg pandemije covid-19 kar veliko, če ne morda celo najbolj govori – to je prihodnost Evrope. Da se bo Evropa med drugim morala hitro in učinkovito spopasti s podnebnimi spremembami, se digitalizirati in ustrezno naglasiti vprašanje starajoče se evropske družbe, smo vedeli že dolgo pred pandemijo, je pa ta (dodatno) razgalila marsikateri problem, ki zahteva nujno ukrepanje v korist vseh evropskih državljank in državljanov.

In ravno pri iskanju tovrstnih odgovorov morate odigrati ključno vlogo vi, mladi, kajti prihodnost je vaša in za vas. Pomembno je, da ste aktivno vključeni v ta proces, da o temi razmišljate in prispevate svoje ideje o tem, v kakšni Evropi bi želeli živeti. Zato vas pozivam, da izkoristite vsako priložnost za sodelovanje, ki se ponujajo v okviru Konference o prihodnosti Evrope.

Eno takšnih bom tudi v letošnjem šolskem letu ponudil sam, in sicer z organizacijo natečaja na temo »Evropska unija mladih«, na katerem boste lahko sodelovali dijakinje in dijaki slovenskih srednjih šol. Vabljeni k udeležbi in vabljeni k sooblikovanju naše prihodnosti.

Milan

Predsedovanje Slovenije Svetu EU

Junij 2021

Draga mladina! Junij gre počasi h koncu, sonce te dni kaže svojo moč, vi pa se najverjetneje počasi pripravljate na poletni oddih. A medtem ko ste mnogi z mislimi že na morju ali v hribih, pa se za Slovenijo šele začenja izjemno pomembno obdobje, saj bo s 1. julijem že drugič, odkar smo postali članica Evropske unije, prevzela predsedovanje Svetu EU.

Takšno predsedovanje je izredno zahtevna in odgovorna naloga, ki se je vsaka država članica mora lotiti resno in z zavedanjem, da je nujno delovati v interesu vseh držav članic ter njihovih državljank in državljanov. Tokratno predsedovanje Slovenije bo od tistega leta 2008 drugačno po marsičem, še posebej pa ga bo zaznamovala pandemija Covid-19 in odpravljanje njenih posledic. Pri tem bo pomembno, da ne pozabimo na zaveze, ki smo jih na različnih področjih dali pred obdobjem pandemije, ter da pri iskanju ustreznih rešitev posebno pozornost namenimo najranljivejšim delom družbe, ki so jih zdravstvena kriza in z njo povezani ukrepi še posebej prizadeli.

Kot evropski poslanec bom z veseljem pomagal pri čemerkoli, kar bi dodatno prispevalo k uspehu slovenskega predsedovanja. To je nedvomno čas, ko moramo stopiti skupaj in pokazati, da znamo preseči razlike in delovati v skupno korist ne samo Evropske unije, ampak tudi Slovenije. Nenazadnje so dialog za preseganje razlik ter medsebojno sodelovanje in spoštovanje temelji Slovenije in Evropske unije.

Lepe počitnice, se beremo septembra.

Milan

Z Aarhuško uredbo na poti k trajnostni razvojni prihodnosti

Maj 2021

V teh pomladnih dneh je moje delo v Evropskem parlamentu bilo zaznamovano predvsem s pogajanji  o reviziji t. i. Aarhuške uredbe. Gre za zakonodajni dokument, ki na ravni Evropske unije (EU), torej v odnosu do njenih institucij, omogoča civilni družbi dostop do informacij, postopkov odločanja in pravnega varstva v okoljskih zadevah. Kot tak je pomembno pravno orodje v rokah javnosti, saj slednji omogoča, da se zoperstavi odločitvam evropskih institucij, če so te lahko škodljive za okolje.

Revizija Aarhuške uredbe odpravlja številne pomanjkljivosti pri zagotavljanju učinkovitega dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. S tem se bistveno krepi vloga civilne družbe (posameznikov in nevladnih organizacij), ki v oblikovanju odgovorov na vprašanja varovanja okolja dobiva vse večjo težo.

Čeprav Aarhuška uredba v svoji osnovi nima bistvenih neposrednih učinkov za nacionalno raven, je pomembno predvsem to, da je EU s postavljanjem visokih standardov demokratičnosti postopkov v odločitvah, ki se tičejo okolja, v resnici tudi zgled njenim državam članicam. Prav zaradi tega prihaja revizija uredbe tudi za Slovenijo ob pravem času, saj je aktualni referendum o vodi med drugim tudi posledica nedemokratičnega in nedoslednega vključevanja javnosti v postopke sprejemanja dotične zakonodaje. Na te nepravilnosti je jasno opozoril tudi varuh človekovih pravic.

Spremenjena uredba je zato ne samo dobrodošla, ampak tudi nujna. Časi so drugačni, naravni viri in ekosistemi pa vse bolj stisnjeni v primež tržnih mehanizmov. Če želimo slediti ciljem trajnostnega razvoja in zavezam iz evropskega zelenega dogovora, potem moramo res dokončno od besed (in deklaracij) preiti h konkretnim političnim dejanjem.

Milan

Državljan Evrope

April 2021

Draga bralka in dragi bralec, s koncem aprila se izteka rok za prijavo kandidatov za nagrado Državljan Evrope, ki jo Evropski parlament vsako leto podeljuje za prispevke k evropskemu sodelovanju in spodbujanju skupnih vrednot. Ker se hkrati bliža tudi Dan Evrope, ki ga obeležujemo 9. maja, je to ravno pravšnja priložnost za razmislek o pomenu evropskega državljanstva. 

Upal bi si trditi, da večina o tem ne razmišlja prav veliko in evropskemu državljanstvu morda ne pripisuje pomembnejše vloge, čeprav je ravno evropsko tisto državljanstvo, ki dopolnjuje naše nacionalno državljanstvo in nas opremi s številnimi prednostmi in pravicami: vse od življenja, dela in izobraževanja v katerikoli državi članici, pa do prostega potovanja po celotni Uniji. Aktualna pandemija je pokazala, da te pravice žal niso tako samoumevne, kot smo morda mislili, še bolj žalostno pa je dejstvo, da smo ob izbruhu zdravstvene krize hitro pozabili na drug, morda najpomembnejši vidik evropskega državljanstva, ki je vezan na dolžnosti in odgovornosti, ki iz njega izhajajo.

Pozabili smo na dejstvo, da je bistvo evropskega povezovanja v preseganju nacionalnega, v medsebojnem sodelovanju, temelječem na vrednotah medsebojnega razumevanja, spoštovanja in solidarnosti. Nagrada Državljan Evrope, ki pooseblja vse našteto, zato letos nosi dodatno težo, saj nas opominja, da teh vrednot ne smemo postaviti na stran niti v najtežjih časih. Verjamem, da moj izbor kandidata za to prestižno nagrado odraža ravno to. Baletnik, koreograf in umetniški direktor SNG Maribor Edward Clug je umetnik, ki s svojo miselnostjo ter delovanjem odseva povezano in brezmejno Evropo, Evropo ljudi in medkulturnega dialoga. Evropo, za katero si moramo prizadevati vsi.

Milan

Solidarnost

Marec 2021

Draga bralka in dragi bralec, zima tu in tam še pokaže zobe, a toplo sonce vendarle nakazuje, da je v zadnjih izdihljajih, pred nami pa, upam, ne samo lepši in toplejši dnevi, ampak tudi lepši časi. Po več kot letu dni od začetka epidemije ni potrebno posebej poudarjati, da si tega vsi najbolj želimo.

Kljub izboljševanju razmer in rahljanju ukrepov pa vendarle ne smemo pozabiti na stiske mnogih ljudi, ki so jih zdravstvena kriza in njene posledice močno prizadeli. Ob tem se moramo zavedati, da bodo mnogi posledice epidemije čutili še dolgo po tem, ko bo ta izzvenela in se bomo vrnili v kolikor toliko normalno življenje.

Zato mora biti ključno vodilo našega delovanja solidarnost, ki je ena od temeljnih evropskih vrednot. Beseda, ki smo jo od izbruha epidemije koronavirusa slišali ničkolikokrat, a je še kako aktualna. Vendar je beseda kot taka nepomembna. Lahko jo ponavljamo in poudarjamo v govorih in zapisih, a tisto kar zares šteje je, kako njeno bistvo udejanjamo v praksi. Morda bomo potem v protestnih akcijah srednješolk in srednješolcev zmožni prepoznati stisko in ne raznoraznih zarot. Morda jih bomo sposobni razumeti, namesto da jih obsojamo. V duhu solidarnosti. Prav je, da takšne vrednote poudarjamo, a še pomembneje je, da jih živimo. Vedno in povsod, še posebej pa v teh težkih časih.

Naj se za konec navežem še na sobotni mednarodni dan sreče. Sreča je pojem, ki si ga nihče več skoraj ne upa uporabljati. Nasprotno so taki, ki v tej epidemije ravnajo nesolidarno, ker mislijo, da se lahko sami počutijo bolje, če drugemu ukradejo košček sreče. Ravnajmo boljše, bodimo boljši.

Milan

Razprava o demokratični odgovornosti družbenih omrežij

Februar 2021

Draga bralka in dragi bralec, februar je po številu dni res najkrajši mesec, a zato nič manj deloven. Tako smo na minulem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta obravnavali številne pomembne teme, med katerimi pa sem še posebej izpostavil razpravo o demokratični odgovornosti družbenih omrežij. Razprava je nenazadnje dobila veter v jadra v začetku leta, ko je Twitter blokiral račun zdaj že nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Ne glede na to, ali je takšna poteza bila upravičena in premišljena ali ne, pa ostaja dejstvo, da je razvoj naprednih tehnologij veliko hitrejši od določanja naprednih pravil za njihovo uporabo. Odgovornost za to pa leži pri zakonodajalcih, najsibo na Evropskem parlamentu skupaj s Svetom ali na nacionalnih parlamentih.

Pri tem je še posebej pomembno, da se o prepovedanem in dopustnem oziroma o razmejitvi med svobodo govora in sovražnim govorom ter (namernim) širjenjem napačnih informacij presoja na najvišji (nadnacionalni) ravni demokratičnega procesa odločanja v EU. Nujno moramo omogočiti digitalna okolja, ki bodo utemeljena na najvišjih demokratičnih načelih in spoštovanju človekovih pravic. Za trajnostno dobrobit širše družbe, še zlasti pa za varnost naših najmlajših generacij, ki so med vsemi najbolj izpostavljene spolnim zlorabam v elektronskih komunikacijah.

Zato je nujno, da čimprej določimo tudi jasno zakonsko razmerje med pravico do zasebnosti na spletu na eni strani in preprečevanjem psihičnega in fizičnega nasilja ter temeljnimi človekovimi pravicami otrok na drugi strani. Varovanje človekovih pravic otrok mora vedno in povsod imeti prednost.

Milan

Moje pismo Evropski komisiji je bilo več »kot na mestu«

Januar 2021

Draga bralka in bralec, ko smo že nadejali mirnega začetka novega leta, nas je osupnila novica iz ZDA, kjer so protestniki z vdorom v kongres poskušali izvesti državni udar. Dogodek vzbuja skrb o stanju demokratičnih vrednot in zaupanju v demokratične institucije ne samo v ZDA, ampak tudi drugod, kjer odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa vidijo kot vzornika.

Nujno je, da takšna dejanja jasno obsodimo, a ob tem ne spregledamo dejstva, da je Trump vendarle dal glas spregledanemu delu ameriške družbe, ki ga mora zdaj politika, z novim predsednikom Joejem Bidnom na čelu, vključiti v demokratični proces iskanja odgovora na globoko razdvojenost Američanov.

Iskreno upam, da se dogodek iz Washingtona pri nas ne more zgoditi. Prepričan sem, da imamo v Sloveniji zadosti kritične javnosti, ki bi v takem primeru znala stopiti skupaj, svojo voljo pa izraziti na demokratičen način, na volitvah ali z mirnim, nenasilnim protestom. Pri tem imamo ravno politiki največjo odgovornost, da svojega vpliva ne izrabljamo za polarizacijo družbe in netenje sovraštva, ampak da prispevamo k skupnemu iskanju rešitev, ki so v dobro vseh.

V tej luči sem tudi vesel odgovora Evropske komisije na pismo, v katerem sem skupaj s 44 evropskimi poslankami in poslanci izrazil zaskrbljenost zaradi posledic, ki jih prinaša vzpon skrajne desnice v Evropski uniji. Čeprav sem odgovor prejel skoraj po enem letu, pa dogodki v ZDA kažejo, da je bilo pismo več »kot na mestu«.

Milan

Ob zaključku leta

December 2020

Draga bralka in bralec, izteka se eno najnenavadnejših let, kar jih pomnimo, zato bom zadnji letošnji zapis izkoristil za kratko refleksijo. Ni potrebno posebej poudarjati, da je letošnje leto najbolj zaznamovala pandemija Covid-19, ki se je tako ali drugače dotaknila slehernega. Pandemija ni prizanesla niti evropski politiki, kjer se bomo z njenimi posledicami najverjetneje ukvarjali še dolgo časa.

Čeprav smo se ob začetku pandemije lovili in so države članice skušale samostojno iskati rešitve, ki bi bile najboljše za njihovo prebivalstvo (marsikdaj na škodo drugih), pa smo k sreči hitro ugotovili, da je edini pravi in najučinkovitejši odgovor skupen, evropski. Kajti boljši in uspešnejši smo lahko le z delom in rešitvami, sprejetimi na ravni Evropske unije, ki so v korist tako velikim kot malim državam članicam, predvsem pa v korist vseh evropskih državljank in državljanov.

Pandemija je doslej zahtevala številne, tudi nepotrebne žrtve, a hkrati dala pomemben odgovor na vprašanje o prihodnosti Evropske unije. Pokazala je, da je potrebujemo več in ne manj, kot bi nas mnogi radi prepričali. Pokazala je, da se moramo tesneje povezovati tudi na področjih, ki so v pristojnostih držav članic, saj bomo le tako lahko odgovorili na vse izzive, ki nas še čakajo.

Pri tem pa ne smemo pozabiti niti na izzive še iz časov pred aktualno pandemijo. Zdravstvena in gospodarska kriza ne smeta biti izgovor, ampak spodbuda, da se lotimo zelene in digitalne transformacije ter najdemo rešitve za starajočo se evropsko družbo. To zagotovo ne bo lahko, a prepričan sem, da zmoremo.

 

Želim vam, da bi praznike kljub omejitvam preživeli v lepem vzdušju, v novo leto pa stopili s polno mero optimizma. Ostanite odgovorni in solidarni.

Milan

Pestro dogajanje na evropskem in svetovnem političnem odru

November 2020

Kljub zaostrovanju razmer zaradi pandemije Covid-19 in vnovičnem zapiranju javnega življenja je bilo dogajanje na evropskem in svetovnem političnem odru v minulih tednih vendarle pestro. Najprej smo z nestrpnostjo spremljali ameriške volitve in iskreno upam, da bo rezultat prinesel novo, boljše obdobje v evroatlantskih odnosih, ki bo temeljilo na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju pri reševanju globalnih izzivov.

Pestro je bilo tudi v Evropi, kjer je medstrankarski ekipi pogajalcev Evropskega parlamenta v političnem dogovoru s Svetom uspelo doseči 16 milijardno povečanje obsega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027. Dogovor vključuje tudi spoštovanje načela vladavine prava kot pogoja za koriščenje teh sredstev, pri čemer upam, da to ne bo le črka na papirju temeljnih pogodb Evropske unije, temveč realnost v vsaki državi članici.

Pomembno delo smo na minulem plenarnem zasedanju opravili tudi evropske poslanke in poslanci. Tako smo se zavzeli za okrepitev pristojnosti Unije na področju zdravstva, s katerimi bi odpravili pomanjkljivosti, ki so se pokazale med pandemijo, in zagotovili, da bi se v prihodnje lažje spopadli s tovrstnimi izzivi.

Zaradi vnovičnega slabšanja epidemiološke situacije v mnogih državah članicah in posledičnega sprejemanja ukrepov za zajezitev pandemije smo posvarili pred nevarnostjo zlorabe pooblastil državnih oblasti in poudarili, da morajo biti izredni ukrepi nujni, sorazmerni, časovno omejeni in podvrženi demokratičnemu nadzoru. Ob tem je potrebno zaščitit pravice vseh ljudi, vključno z ženskami, begunci, zaporniki in LGBTI osebami.

Pomembno je, da smo v teh težkih časih strpni in solidarni ter da spoštujemo ukrepe, ki varujejo zdravje in življenja vseh nas.

#ostanimodoma

Milan

Solidarnost med generacijami

Oktober 2020

Moje delo v Evropskem parlamentu v preteklih tednih je bilo predvsem v znamenju načela solidarnost med generacijami. Konec septembra smo s poslankami in poslanci v okviru spletne razprave, ki sva jo organizirala z Jaroslawom Dudo, ustanovili interesno skupino na to temo, v okviru katere bomo iskali skupne in vključujoče rešitve za starajočo se evropsko družbo, ki je pred vrati zelene in digitalne transformacije.

Ključno pri iskanju teh rešitev je spoznanje, da staranje zadeva vse generacije, kar je bilo moje glavno sporočilo ob mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobra. Opozoril sem na vseprisotnost in pasti diskriminacije na podlagi starosti (starizma). Trdno verjamem, da lahko le s krepitvijo načela solidarnosti med generacijami odpravimo stereotipe in predsodke ter zagotovimo spoštovanje človekovih pravic ljudem v vseh starostnih obdobjih.

Da je takšna solidarnost ključna tudi pri manjšanju vrzeli v digitalnem razkoraku med generacijami, pa je bilo glavno sporočilo spletne konferenca pod pokroviteljstvom nemškega Ministrstva za družinske zadeve, starostnike, ženske in mladino v okviru predsedovanja Nemčije Svetu EU. Kot eden od govornikov sem izpostavil nujnost prizadevanj za krepitev zmogljivosti v tej smeri, tudi v okviru socialne kohezije. 

Kljub številnim pozitivnim premikom pa je pandemija COVID-19 razkrila številne velike pomanjkljivosti pri ukvarjanju z demografskimi spremembami. Teh sem se dotaknil tudi v razpravi o vplivu Covid-19 na ustanove za dolgotrajno oskrbo na prvem oktobrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Grozljiva statistika iz prvega vala pandemije pravi, da je med smrtnimi žrtvami v EU več kot polovica stanovalcev domov za starejše in drugih socialnih zavodov. Epidemiološka slika v Sloveniji in po Evropi se trenutno ponovno pospešeno slabša. Iskreno upam, da smo se spomladi naučili dovolj in da pristojni delajo na primernih in učinkovitih rešitvah, ki bodo preprečila, da bi domovi za starostnike ponovno postali žarišča okužb po državi. Nedvomno pa trenutne razmere veliko mero odgovornosti zahtevajo tudi od vseh nas.

Milan

Prvo plenarno zasedanje po poletnem premoru

September 2020

Po poletnem premoru je bil septembra čas za prvo plenarno zasedanje, ki pa smo ga zaradi še vedno slabih epidemioloških razmer namesto v Strasbourgu ponovno izvedli v Bruslju. Tokrat je bil v središču nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji. Predsednica je za izhod iz zdravstvene, gospodarske in socialne krize, ki sledi pandemiji Covid-19, predstavila številne pobude, med drugim tudi evropsko minimalno plačo v povezavi s kolektivnimi pogajanji, krepitev pristojnosti na področju zdravja in večjo zavezanost zelenemu dogovoru. Predstavljene prioritete me navdajajo z zadostno mero optimizma, da iz krize izidemo boljši, modrejši in bolj povezani.

Ta optimizem bo sicer upravičen šele takrat, ko bo EU še bliže svojim državljankam in državljanom – ne samo v času aktualne krize, temveč tudi pri procesih korenitih socialnih in gospodarskih sprememb, ki jih terja naš dolg do okolja in ljudi. Prav zato si bom aktivno prizadeval, da Komisija čimprej uresniči zaveze za krepitev pristojnosti EU pri zagotavljanju socialne varnosti, zdravja in splošne blaginje njenih državljank in državljanov.

V tej luči sem še posebej vesel, da smo z veliko večino sprejeli resolucijo o vključevanju Romov, ki sem jo pomagal spisati. Zanjo je glasovalo vseh osem slovenskih poslancev, kar pomeni, da se vsi – ne glede na naše svetovnonazorske razlike – zavedamo pomena varstva manjšin in najšibkejših skupin. V resoluciji smo Evropsko komisijo pozvali, da pripravi zakonodajni predlog za boj proti revščini in sovraštvu do Romov, v središču katerega bo načrt za odpravo neenakosti na področju dostopa do stanovanj, zaposlovanja in izobraževanja ter zdravstvenih storitev.

Milan

Moja popotniška avantura

Avgust 2020

Ko se pomlad prevesi v poletje in se temperature povzpnejo dovolj visoko, vedno pogosteje razmišljamo o skoku v morje ali prijetni svežini hribovskih višav. Nedvomno vsi komaj čakamo tistih nekaj dni in tednov, ko lahko za kratek čas odmislimo vsakdanje obveznosti, službo ali šolo. Po letošnji nenavadni pomladi verjetno še toliko bolj. Tako sem po izrednem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju, ki je bilo sklicano po doseženem dogovoru predsednikov evropskih vlad in držav glede finančnih sredstev za prihodnjih sedem let ter okrevanje po koronski krizi, letalo zamenjal za potovanje z avtom. In sicer domov po daljši poti. Čez Francijo. Ob obisku zgodovinskih krajev sem znova ugotavljal, kako bogata je Evropska unija v svoji raznolikosti in kako privilegirani smo njeni državljani, da lahko po njej svobodno (z izjemo začasnih ukrepov za zajezitev epidemije) potujemo, jo raziskujemo ali si celo ustvarimo življenje v drugi članici. To nedvomno prispeva k razumevanju naše skupne preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Slednja sicer nikoli ni samoumevna in si je zanjo potrebno vedno znova prizadevati.

Po več tisoč prevoženih kilometrih se je moja popotniška avantura končala tam, kjer je že pregovorno najlepše – doma. In ravno doma si človek lahko najbolj napolni baterije; ob jutrih brez budilke, skodelici kave na domačem vrtu, dobri knjigi in občasnem grizenju kolen v ta ali oni hrib. Upam, da ste si baterije napolnili na vam ljubi način in da ste pripravljeni na (naše skupne) izzive, ki jih bo prinesla jesen.

Milan

Delo se počasi, a vztrajno vrača v stare tire

Julij 2020

Za nami je zadnje redno plenarno zasedanje Evropskega parlamenta pred poletnimi počitnicami, na katerem sem ponovno sodeloval neposredno v Bruslju. Veseli me, da kljub še vedno trajajočim izrednim razmeram Evropski parlament deluje redno, delo pa se počasi, a vztrajno vrača v stare tire.

 V središču tokratnega zasedanja je bila predstavitev prioritet nemškega predsedovanja Svetu EU, ki so zaradi aktualnih razmer pričakovano nekoliko drugačne. Pomembno je, da evropski poslanci Nemčijo podpiramo pri njenih prizadevanjih za preprečevanje nadaljnjih razhajanj med evropskim severom in jugom pri skupnem in solidarnem financiranju ekološke, socialne in ekonomske obnove po pandemiji, ob hkratni krepitvi zdravstvene politike EU in socialne unije.

 Na agendo se počasi vračajo tudi ostale pomembne tematike, kot je položaj ranljivih etničnih oz. manjšinskih skupin, zato sem bil še posebej vesel razprave o spodbujanju procesa družbenega vključevanja Romov na ravni celotne Evrope. Me je pa užalostilo dejstvo, da zaradi nasprotovanja nekaterih političnih skupin 25. obletnice genocida v Srebrenici nismo obeležili s posebno resolucijo. Z njo sicer ne moremo odpraviti trpljenja, ponižanja in drugih človeka nevrednih dejanj, je pa pomembno, da se jih spominjamo v znak spoštovanja žrtvam in kot opomnik, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.

 Draga mladina! Prepričan sem, da vsem omejitvam navkljub uživate zaslužene počitnice in nabirate novih moči za prihajajoče šolsko leto, ki bo verjetno ponovno drugačno, kot ste jih bili vajeni v preteklosti. Kjerkoli že ste, pazite nase in na druge!

Milan

Od doma do doma

Junij 2020

Koronavirus je tudi evropske poslance prikoval na računalnik. Tako sem moral aktivnosti, ki bi jih sicer izvedel v živo, v pisarni, prenesti na splet. V tem okviru je nastala serija spletnih pogovorov Od doma do doma, v kateri smo spoznavali široko paleto sogovornikov, različnih narodnosti in etničnih pripadnosti, starosti, poklicev in zanimanj. Pomembno se mi je zdelo v ospredje postaviti ljudi in teme, ki bi sicer ostale zapostavljene, so pa pomembne za našo družbo, tudi v času (zdravstvene) krize. Mnogo sogovornikov in tistih, ki so pogovore spremljali, je bilo nad njimi navdušenih in so si zaželeli, da bi jih ponovili. Zato sem se odločil, da jeseni nadaljujem z novo serijo. Tokrat bi sogovornike rad poiskal predvsem med predstavniki mlajše generacije, ki bi bili pripravljeni razmišljati o vaši in naši (skupni) prihodnosti.

A vrnimo se k minulim pogovorom; izvesti pogovor je vse prej kot enostavno. Najprej pomeni temeljito pripravo, nato pa rokovanje s kamero, računalnikom, zvokom, sliko, pa tudi z družabnimi omrežji. Vse to zahteva veliko več, kot le laično poznavanje sodobnih tehnologij. S tem, ko sem jih podrobneje spoznal, sem se tudi naučil bolje izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo. Po drugi strani pa sem ugotovil, da je biti voditelj spletnega pogovora v živo zahtevnejše kot se s sogovorniki pogovarjati “čez mizo”. Na drugačen format se bom moral še navaditi, vsekakor pa po tej izkušnji še bolj spoštujem televizijske voditeljice in voditelje, ki se tako brezhibno znajdejo pred kamero.

Namig meseca

V duhu tokratnega zapisa vam priporočam ogled katerega od pogovorov Od doma do doma: https://www.youtube.com/watch?v=PFoeev4rsTA&list=PLIRr64w3Y6fHZcez97loncmv7Yz0Ap6PO

Milan

Delo na daljavo

Maj 2020

Na trenutke se zdi neverjetno, da sta minila že dva meseca, odkar smo praktično čez noč v veliki meri prekinili naš vsakdan in ga (vsaj začasno) na novo osmislili. Moje delo se je preselilo za računalnik, stik z ljudmi pa je odvisen od video aplikacij, ki znajo povzročati preglavice ter skupaj s celodnevnim strmljenjem v računalniški zaslon utruditi človeka.

Vesel sem, da smo lahko s pomočjo tehnologije z delom nadaljevali, a priznati moram, da pogrešam neposredni stik z državljankami in državljani. Čeprav je včasih naporno hiteti z enega na drug sestanek, je osebni stik nenadomestljiv. Ta vidik je pomemben pri iskanju rešitev v politiki, saj velik del procesa predstavljajo neformalni sestanki, pogovori in pogajanja. To je na daljavo vsekakor težje izvedljivo. Z delom na daljavo je tudi veliko težje potegniti črto med delovnikom in časom za počitek, kar še bolj kliče po opredelitvi t.i. “pravice do odklopa od dela”.

V tej novi realnosti  je Evropski parlament, sicer upočasnjen, ohranil svoje temeljne funkcije. Pomisleke imam le glede izbranega načina izvedbe plenarnih zasedanj. Že tri zasedanja, ki smo jih izvedli na daljavo, (z redkimi izjemami) v razpravi lahko sodelujejo zgolj poslanke in poslanci, ki so fizično prisotni v Bruslju. Pozitivno je, da lahko poslanci glasujemo na daljavo, vendar je glasovanje s tiskanjem ter pošiljanjem skeniranih glasovnic zamudno in tudi “za časom”. Kljub temu da veliko govorimo o digitalni revoluciji, ta očitno predstavlja vlak, ki ga mora Evropski parlament šele ujeti. Evropski parlament bo moral stvari delati hitreje in učinkoviteje.

Milan

Draga bralka, dragi bralec!

April 2020

Ko sem januarja na Svet naslovil vprašanje glede skupnega odziva Evropske unije na COVID-19, si pravzaprav nisem predstavljal, da bomo nekaj mesecev kasneje v trenutni situaciji. Odgovora nisem dobil in še vedno se privajam na dejstvo, da se evropske institucije in predvsem države članice (pre)pogosto ne odzivajo na dobronamerna opozorila ali so pri svojem odzivanju (pre)počasne.

Skupni evropski odgovor na krizo je v začetku izostal, po neusklajenih odzivih držav članic pa je nato vendarle prišlo do premika k bolj proaktivni vlogi celotne Evropske unije. Evropski poslanci smo marca in aprila prvič v zgodovini na daljavo potrjevali ukrepe Evropske komisije, med drugim namenjene boju z brezposelnostjo, pomoči malim in srednjim podjetjem, krepitvi sistemov javnega zdravstva in skupnemu mehanizmu za civilno zaščito.

Zlasti pomembno se mi zdi, da smo s sprejetjem resolucije o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 potrdili zavezo solidarnega spopadanja s krizo, preprečevanja pretiranega omejevanja človekovih pravic, vladavine prava in demokracije, zeleni dogovor pa umestili v jedro načrta za evropsko socialno in gospodarsko okrevanje in obnovo. Sam sem poudaril, da resolucija ne sme pomeniti nikakršne oblike staromrzništva kot diskriminacije proti starejšim, ki so v trenutnih razmerah najbolj ogroženi, in tudi v nadaljnjih korakih reševanja krize si bom prizadeval opozarjati na nedopustnost sleherne oblike tovrstnega pojava.

Trenutna epidemija terja, da smo odgovorni do sebe in drugih in da ostajamo doma, če nam okoliščine to le dopuščajo. Sodobna tehnologija nam k sreči omogoča, da veliko postorimo na daljavo. V želji, da se pogovarjamo o temah, pomembnih za našo družbo, sem začel serijo spletnih pogovorov s sogovornicami in sogovorniki različnih generacij, poklicev, narodnosti in etničnih pripadnosti. V teh težkih in negotovih časih je namreč pomembno, da se še posebej slišijo glasovi tistih, ki se jih v tej krizi ali tudi v nekriznih okoliščinah rado presliši.

Dr. Milan Brglez

Misija: Evropska unija

Marec 2020

Na evropsko pot sem se podal z ambicijo, da dam svoj prispevek k oblikovanju bolj demokratične in solidarne Evropske unije. Želim si Evrope, ki je bolj zelena, a hkrati socialna. Taka, ki tehnološki napredek uporablja v skupno dobro. Ta prehod bo težaven, zato mora biti pravičen in vključujoč.

Kot novinec med evropskimi poslanci sem bil v preteklih mesecih soočen s številnimi izzivi. Začelo se je z dolgotrajnim imenovanjem Evropske komisije, ki sem jo kljub zadržkom do načina izbire predsednice Ursule von der Leyen mimo dogovorjenega sistema vodilnih kandidatov in nekaterih komisarskih kandidatk in kandidatov podprl. Kot stalni član Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in nadomestni član Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane sem med drugim podprl evropski zeleni dogovor in izpostavil nujnost porazdelitve stroškov njegovega uresničevanja. Ker podpiram uvedbo evropske minimalne plače, sem z namenom spodbujanja razprave tudi na nacionalni ravni v svoji pisarni v Ljubljani organiziral okroglo mizo na to temo.

Z željo, da se invalidom omogoči čim bolj samostojno življenje in uživanje vseh človekovih pravic, sem bil aktiven pri pripravi resolucije glede strategije EU o invalidnosti po letu 2020, kot poročevalec v senci za področje demografskih sprememb pa iščem najbolj vključujoče odgovore na staranje evropskega prebivalstva. Pozorno tudi spremljam in pripravljam predloge za izboljšavo poročil Evropskega parlamenta glede uporabe kohezijskih sredstev za reševanje demografskih izzivov ter glede uspešnosti strategij držav članic za integracijo Romov.

Izzivov in udejstvovanj seveda ne zmanjka, a toliko za uvod.

Dr. Milan Brglez

Poslančev dnevnik

Dobrodošli na spletni strani poslanskih dnevnikov. Te zanima kaj sploh počnejo evropski poslanci? Kakšno je njihovo stališče o aktualnih tematikah? Vse to in še veliko več izveste tukaj!

Tukaj namreč evropski poslanci mesečno poročajo o svojem delu v Evropskem parlamentu in ohranjajo stik z vami.

Veliko užitkov ob branju!

t

Preberi še o drugih poslancih

Share This

S pritiskom na gumb STRINJAM SE, se strinjate da Zavod PIP od tega trenutka dalje in v prihodnosti, na vašem računalniku, shranjuje vaše odločitve, za to da izboljša vašo uporabniško izkušnjo. več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Zapri