Februar 2024

Spoštovani mladi,

obeta se nam zanimiva pomlad. Namreč v celotni Evropski uniji bodo od maja dalje potekale kampanje za volitve poslank in poslancev za Evropski parlament. Gre za pomembne volitve, česar bi se morali zavedati vsi. Evropski parlament namreč predstavlja srce demokracije v Evropski uniji, kjer se odločitve sprejemajo v imenu vseh državljanov. Mladi ste ključni del družbe, ki oblikuje prihodnost, zato je vaša udeležba in glasovanje na volitvah pomembno tudi v luči  zagotavljanja pravičnega in reprezentativnega političnega sistema.

Mladi imate enako pravico kot vsi ostali državljani, da vplivate na politične odločitve, ki oblikujejo evropsko prihodnost. Kako zelo pomembno je, kdo je tisti, ki zastopa glas Slovenk in Slovencev v parlamentu pa pove dejstvo, da politične odločitve, ki jih v Evropskem parlamentu sprejemamo, neposredno vplivajo na življenja vseh, najsi gre za odločitve na področju okoljskih politik, kmetijstva, izobraževanja, zaposlovanja, sociale, zunanjih zadev, varnosti. 

Sam sem ponosen na to, da je prav zaradi mojih vztrajnih prizadevanj program Erasmus+ dobil dvakratno povečanje proračuna na nekaj več kot 26 milijard EUR za obdobje 2021-2027, kar pomeni tudi več možnosti za aktivno participacijo in krepitev kompetenc mladih.

Spoštovani mladi,

funkcijo evropskega poslanca lahko opravljaš na dva načina. Govoriš všečno, se v soju žarometov udeležuješ prijetnih prireditev in se s tem pojavljaš tudi v dominantnih medijih ter lestvicah priljubljenosti. Lahko pa izbereš bolj težko in garaško pot, ki ne vodi na lestvice priljubljenosti, pomeni pa velike premike na evropskem političnem parketu. Sam ubiram težjo pot. Vas pa spodbujam, da se informirate, sodelujete v političnih razpravah ter zagotovo izrazite svoj glas na volitvah za Evropski parlament ter podprete tiste, ki premikajo stvari naprej

Milan

Januar 2024

Dragi mladi,

v tem mesecu je bila v Evropskem parlamentu kot že tolikokrat doslej na tapeti Madžarska. In ponovno so se pokazala dvojna merila, ki jih evropska politika vodi do posameznih držav članic EU. Na žalost so  poslanci Evropskega parlamenta v ihti sovražnosti proti Madžarski sprejeli odločitev, ki je popolnoma nerazumna, predvsem pa v škodo madžarskim študentom, raziskovalcem, akademikom in da, vašim sovrstnikom.

EU je decembra 2022 za več kot 30 madžarskih inštitucij, vključno z 21 univerzami, zaustavila sredstva iz programov Erasmus+ in Obzorje Evropa, saj naj bi obstajali pomisleki glede avtonomnosti omenjenih inštitucij. Ti pomisleki pa niso bili nikjer konkretno dokazani. 

Kot poročevalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+ sem zato ob nedavnem glasovanju o izvajanju tega programa predlagal amandma, s katerim sem pozval k iskanju rešitev, ki bi zagotovile madžarskim študentom, učiteljem in raziskovalcem v celoti izkoristiti omenjeni program in prispevati k širšim ciljem evropskega sodelovanja na področju izobraževanja in raziskav.

Prepoved, ki jo je sprejela EU, namreč po moji oceni kaznuje predvsem madžarske študente, akademike in raziskovalce, ne pa predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana, kakor so zatrjevali nekateri poslanci v svojih razpravah.

Če podam primerjavo: trenutno imajo turški študenti – in Turčija je izven EU – popoln dostop do programa Erasmus+, medtem ko madžarski študenti – Madžarska je članica EU, ki plačuje davke v proračun EU – tega dostopa nimajo. Odločevalci v EU bi se morali vprašati: zakaj madžarski študenti plačujejo za nekaj, česar je obtožen premier Orban, medtem ko turškim študentom ni treba plačevati za to, kar dela premier Erdogan?

Dragi mladi,

ni pravično, da Madžare, ki želijo sodelovati v programu Erasmus+, to je programa, ki vključuje, izključujemo. Skoraj na vsaki strani vsakega dokumenta EU o programu Erasmus+ je omenjena “inkluzivnost” tega programa. Na evropski ravni tako očitno  razmišljamo o vključevanju vseh, razen celotne madžarske študentske populacije. 

EU je že večkrat dokazala, da lahko najde ustvarjalne rešitve za vse vrste zapletenih vprašanj, če si to želi. Očitno za madžarske študente te volje ni. Samo upam lahko, da ne bodo zadnja ravnanja, uperjena proti madžarski mladini, zanetila scenarija, podobnega brexitu.

Oktober 2023

Dragi mladi,

25. oktobra smo praznovali dan suverenosti, zato želim tokratni Poslančev dnevnik nameniti prav temu prazniku in pomenu suverenosti za našo državo. Z omenjenim praznikom, ki je državni praznik od leta 2015 dalje, obeležujemo enega ključnih dogodkov slovenske osamosvojitve, ko je zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade dokončno zapustil slovensko ozemlje. 25. oktobra tako praznujemo in obeležujemo dan, ko smo kot narod dokončno postali gospodar na svoji zemlji ter s polnimi pljuči zadihali svobodo ter neodvisnost, ki smo si ju tako zelo želeli. Zmaga v osamosvojitveni vojni namreč ni bila le vojaški uspeh, temveč tudi zmaga volje in odločnosti našega naroda.

Kaj pravzaprav pomeni suverenost neke države in zakaj je to tako zelo pomembno? Gre za polno neodvisnost in avtonomijo države ali vlade, da deluje in odloča brez zunanjih vplivov ali nadzora. Je sposobnost države, da sprejema lastne politične, ekonomske, socialne in kulturne odločitve ter da izvaja svojo oblast nad svojim ozemljem in prebivalci, ne da bi bile te odločitve določene ali nadzorovane s strani tujih sil. Suverenost vključuje tudi pravico države do samoodločanja, sprejemanja zakonov, oblikovanja politike, vzpostavljanja institucij in upravljanja z naravnimi viri brez zunanjih omejitev ali prisile. To pomeni, da ima vsaka država pravico do lastne identitete, teritorialne celovitosti in neodvisnosti, ki jo morajo druge države spoštovati v skladu z mednarodnim pravom.

Dragi mladi,

Slovenija je danes suverena in neodvisna država, ponosna članica mednarodne skupnosti. Vendar pa ne smemo pozabiti na napore in žrtve, ki so nas pripeljali do tega trenutka. Naša suverenost je dragocen zaklad, ki ga moramo varovati in negovati za prihodnje generacije. Ne smemo in ne moremo dovoliti, da bi nam suverenost skušale odvzeti leve evropske politične sile, ki si prizadevajo za vzpostavitve Evropske unije kot nadnacionalne države, ki bi vrsto področij, doslej v suvereni domeni držav članic, želeli vzpostaviti kot področja skupne evropske politike. Dan suverenosti naj nas torej opominja, kako pomembna je suverenost vsake države in kako zelo potrebno je, da jo zavestno varujemo.

September 2023

Dragi mladi,

Slovenija in z njo del EU je tik pred viškom novega velikega vala ilegalnih migrantov, ki na evropsko ozemlje tokrat prihajajo večinoma iz afriških držav. Tokratni val ilegalnih migrantov je okrepljen tudi z akcijami, ki jih sproža Rusija kot del specialne vojne preko omrežja Wagner. Skrbijo tudi podatki o velikem povečanju kriminala v bližini migrantskih centrov, pa tudi drugod. V nekaterih delih naše države, kjer je policija slabo odzivna, se ogroženi državljani organizirajo celo v civilne vojaške straže in tako sami varujejo svoje premoženje.

Zdi se, kot da se niti Slovenija niti Evropa iz migrantske krize leta 2015 nismo nič naučili. Še več, levi pol politike še vedno vabi ilegalne migrante na evropsko ozemlje. Od leta 2015 dalje je EU imela dovolj časa, da bi zajezila ilegalne migracije s finančno pomočjo v državah izvora, kar EU sicer tudi dela, pa tudi z vzpostavitvijo učinkovitega varovanja zunanjih evropskih meja.  A prav neverjetno je, kako počasna je Evropska komisija pri tem. Po celi EU ne zmore zbrati 10.000 uradnikov s policijskimi pooblastili in opremo, da bi zaustavili tihotapce pri tem, ko ilegalne migrante tihotapijo na ozemlje EU preko njenih zunanjih meja.

Tudi Slovenija lahko hitro postane migrantski žep, če se Italija in Avstrija odločita bolj aktivno zapreti svoje meje in nadzirati prehode. Tudi zato bi morali vprašati slovensko vlado, zakaj se je odločila za podiranje ograje na meji in ne za večjo zaščito slovenskega prebivalstva.

Dragi mladi,

prepričan sem, da je od institucij, ki so vzpostavljene, plačane in vodene s strani Evropske unije, treba zahtevati, da opravljajo svojo nalogo, ko gre za varnost državljanov pred ilegalnimi migranti. Seveda morajo tudi države članice opravljati svojo nalogo in ustrezno varovati svoje meje. Prav tako bi se morale države članice bolj aktivno spopasti z mrežami tihotapcev, ki so žal prisotne tudi znotraj nekaterih nevladnih organizacij, in ukreniti vse potrebno, da se ilegalne migracije učinkovito zaustavijo.

Junij 2023

Dragi mladi,

ko pišem današnji Poslančev dnevnik, imam v spominu kar nekaj podnebnih protestnih shodov, kjer ste mladi ugotavljali, da nimamo planeta B. Kljub temu, da so ti pohodi bili spodbujani s strani nekaterih ekstremno levičarskih organizacij, se sam strinjam, da moramo varovati in ščititi okolje in da obstaja tudi nekaj dobrih mehanizmov za to. A je ob okoljskih vprašanjih treba biti izjemno občutljiv in pretehtati, da z ukrepi, ki naj bi ščitili in varovali okolje, le-tega dodatno ne ogrožamo. Prav tako je treba vedeti, kdaj so ukrepi naravnani tako, da imajo toliko negativnih stranskih učinkov na naša življenja, da jih zdravorazumsko razmišljujoči človek nikakor ne more sprejeti.

To je tudi na kratko opisana usoda zakona o obnovi narave, ki je svojo pot v tem tednu končal na parlamentarnem odboru za okolje. Ime zakona je seveda izjemno všečno. Tudi pri vsebini se zdi, da gre Evropski komisiji, ki je zakon predstavila kot del evropskega zelenega dogovora v lanskem letu, za obnovitev habitatov in vrst, ki so bili degradirani zaradi človekovih posegov in podnebnih sprememb. 

A kot velja za veliko zakonov z všečnimi imeni, se težave pričnejo ob podrobnem branju členov. Zakon o obnovi narave bi zaradi vpliva na kmetijsko dejavnost povzročil manjšo proizvodnjo hrane v Evropi, kar bi še povečalo cene hrane, še bolj bi ogrozil prehransko varnost v Afriki in blokiral infrastrukturne projekte, ki so ključnega pomena za naš podnebni prehod. Zakon tudi ne ponudi rešitve, kako nasloviti zmanjševanje obsega kmetijskih zemljišč in uvajanje obnovljivih virov energije. Sam se zavzemam za varstvo in obnovo narave, vendar ta zakon preprosto ni dovolj dober in pomeni napad na evropsko kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. Tak napad evropskih institucij na evropskega kmeta s sklicevanjem na varstvo okolja pa zame osebno preprosto ni sprejemljiv in se mora končati. Zavedati se moramo, da brez kmetov ni hrane, vsi pa žuželk pač ne sprejemamo kot alternativo govedini.

Dragi mladi,

dejstvo, da nek zakon, ki je del evropskega zelenega dogovora, ni bil sprejet na pristojnem parlamentarnem odboru, se je zgodilo prvič. O zakonu bomo sicer odločali še na parlamentarni seji v juliju, vendar je pričakovati, da zakon ne bo sprejet, postopek pa bo v celoti zaključen.

Maj 2023

Dragi mladi,

tokratni Poslančev dnevnik želim nameniti delovanju evropske komisarke Vere Jourove, ki je v marcu obiskala Slovenijo in se v okviru obiska srečala s predsednikom Ustavnega sodišča Matejem Accetom, ki ima že nekaj časa na mizi zahtevo o odločanju o zakonu o RTV. Evropsko komisijo sem zaprosil za posredovanje poročila o omenjenem obisku pa tudi za podatke o tem, koliko ustavnih sodišč je komisarka, ki je tudi podpredsednica komisije, obiskala v svojem mandatu.

Bil sem prav neprijetno presenečen, ko sem od Evropske komisije, za katero menim, da bi morala delovati transparentno in pregledno, prejel cenzurirano poročilo o obisku v Sloveniji. A ne le to, komisija mi tudi ni odgovorila na preprosto vprašanje, povezano s statističnimi podatki o srečanjih podpredsednice Jourove s predsedniki ustavnih sodišč v različnih državah članicah v času njenega mandata. Izmikajoči se odgovori močno poglabljajo nezaupanje v pregledno delovanje podpredsednice Evropske komisije Jourove. Ob tem se mi zdi pomembno poudariti, da ne gre za zasebna srečanja, temveč za del javnih dolžnosti podpredsednika v imenu državljanov Evropske unije. Zato je pravica državljanov, da imajo dostop do konkretnih in natančnih informacij o stikih komisarke Jourove.

Še bolj zaskrbljen pa sem nad cenzuro poročila glede komunikacij in o obisku Vere Jourove v Sloveniji. Poleg legitimnega interesa javnosti za razumevanje podrobnosti in razprav, ki so potekale med različnimi sestanki komisarke, velja omeniti tudi, da je Vera Jourova javno podprla zakon o RTV, kar še povečuje skrb glede njenega potencialnega vpliva na odločitev Ustavnega sodišča in sproža vprašanja o nepristranskosti postopka.

Dragi mladi,

javnost ima vso pravico do vpogleda v te dokumente, zlasti ker gre v tem primeru za zadeve javnega interesa in odgovornosti. Zato sem na Evropsko komisijo ponovno podal uradno zahtevo s pozivom, da objavi celotno poročilo misije, pa tudi zapisnike sestankov in interne komunikacije, povezane z obiskom podpredsednice Jourove v Sloveniji, vključno z memorandumom, pripravljenim za njen obisk.

V kolikor moji zahtevi ne bo ugodeno, pa je naslednji korak, da o ravnanju komisije obvestim evropskega varuha človekovih pravic, saj sem mnenja, da je pravico javnosti do dostopa do informacij treba spoštovati, zlasti kadar gre za zadeve javnega interesa in odgovornosti.

April 2023

Milan

Februar 2023

Milan

November 2022

Dragi mladi, 

naslednji teden v Bruslju poteka teden vseživljenjskega učenja, ki ga organizira organizacija Lifelong Learning Platform. Počaščen sem, da sem lahko gostitelj celotnega dogodka, na katerem bo glavni poudarek o pomenu investiranja v znanje in izobraževanje.

Izobraževanje ne pozna starosti. Nikoli nismo ne premladi in niti ne prestari za nova znanja, to pa pomeni, da vseživljenjsko učenje vključuje nas vse in je tudi vitalnega pomena za Evropo, ki se sooča s številnimi izzivi, nekaterimi najtežjimi od druge svetovne vojne dalje. Ruska agresija na Ukrajino je namreč čez noč spremenila svet. Ekonomska in energetska kriza, pandemija koronavirusa, hitre tehnološke spremembe, digitalizacija, zeleni prehod, drastično spreminjajo naš dosedanji način življenja. Demografski trendi nakazujejo kasnejšo upokojitveno dobo in daljšo življenjsko dobo. Ker narašča potreba po kakovostnem vseživljenjskem učenju in izobraževanju, bo le-to terjalo dodatne finančne in človeške vire. V tem pogledu me skrbi, da so mnoge države v odzivu na pretekle in sedanjo krizo drastično zmanjšale proračunska sredstva za izobraževanje, kulturo, raziskave in razvoj. Še posebej kritično pa je javno financiranje vseživljenjskega učenja za odrasle.

Tempo razvoja tehnoloških znanosti in digitalizacije nam žal že diktirajo vzhodnoazijske države, ki se zavedajo pomena vseživljenjskega učenja. Evropa pri tem ostaja zadaj. Napredek z drugimi državami na tem področju lovimo v okviru Erasmus+ programa, kjer smo prav glede vseživljenjskega učenja uspeli povečati sredstva, prav tako pa smo v program vključili mobilnost za odrasle. Vključenost starejših je namreč ključna za vse evropske družbe in tudi za kakovost življenja.

Sam ocenjujem, da je vseživljenjsko učenje pomembno tudi za to, da ustvarimo dostopno in cvetočo Evropo. Ob tem moramo vzpostaviti sisteme izobraževanja in usposabljanja, ki so sposobni zagotoviti znanje, spretnosti in kompetence, potrebne za reševanje vseh raznolikih izzivov našega časa. Da bomo dosegli uspešno ekonomsko, digitalno in zeleno transformacijo je potreben skupen trud in spoštovanje drug drugega ter raznolikosti med nami. 

Resnično verjamem, da lahko vseživljenjsko učenje pomembno pomaga oblikovati bolj prijazno in napredno družbo. Če se zdi, da je naš svet danes bolj razdeljen kot kdaj koli prej, in če sodobno življenje s seboj prinaša veliko izzivov, potem je vseživljenjsko učenje zagotovo ena izmed poti, ki zbližuje in kjer lahko ponovno odkrijemo občutek smisla in naše vrednote.

Milan

September 2022

Dragi mladi,

večkrat radi rečemo, da svet stoji na mladih, potem pa ste mi mladi ob taki tezi nekoč odgovorili, na čem pa naj stojimo mi? No, to podlago vam lahko damo tisti, ki imamo možnost odločati o mladinskih politikah. Izjemno sem zadovoljen, da smo konec lanskega leta sprejeli resolucijo, ki je določila, da je leto 2022 evropsko leto mladih. Mladim se je na tej podlagi dodelilo tudi dodatna finančna sredstva iz evropskih virov.

Evropsko leto mladih ima štiri glavne cilje: opozoriti na priložnosti, ki vam jih zeleni in digitalni prehod prinašata; pomagati, da mladi postanete aktivni državljani in državljanke; promovirati priložnosti in vključiti mladinsko perspektivo v politike Unije. Tako se skladno s temi cilji,  v evropskem letu mladih odvijajo konference, dogodki ter informacijske in promocijske kampanje.

EU ima poleg tega na voljo tudi več različnih možnosti vključitve mladih v raznovrstne evropske programe, na primer v pobudo DiscoverEU, v evropsko solidarnostno enoto, v program Ustvarjalna Evropa (program za umetnike in ustvarjalce), … Mladi se lahko vključite tudi v program Erasmus+, najbolj znan in uspešen program EU za podpiranje izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa v Evropi, ki je sicer v času koronavirusa omejeno deloval, vendar pa se sedaj že izvajajo vse aktivnosti kot pred korona krizo.

Dragi mladi,

ker vas letošnje leto postavlja na prvo mesto, je tudi prav, da vas pozovem k  udeležbi v različnih prej opisanih programih, k aktivni participaciji in raziskovanju vseh priložnosti, ki vam jih ponujajo vsi ti raznovrstni evropski programi in k temu, da vse tiste trenutno slabe trende s skupnimi močmi obrnemo navzgor.

Milan

Junij 2022

Dragi mladi, dragi prijatelji,

o Vašem programu, programu Erasmus+, sem v poslančevem dnevniku nazadnje pisal novembra 2020. Ravno takrat je ta program Unije za šolstvo, mlade, šport in mobilnost tudi po zaslugi Evropskega parlamenta dobil “povišico” v višini 2,2 milijardi evrov.

Danes bi vam rad poročal o tem, kako je novi Erasmus+ zaživel od takrat pa do danes – kot stalni poročevalec Evropskega parlamenta imam namreč nalogo, da nadziram njegovo izvajanje. 

Kot si lahko predstavljate, je kriza zaradi korona virusa od pomladi 2020 naprej močno omejila nekatere vidike Erasmusa; mednarodna učna mobilnost se je skoraj zaustavila, popolnoma se je zaustavil DiscoverEU.

Do začetka poletja 2022, ko pišem te vrstice, se je število univerzitetnih izmenjav spet povečalo in se skoraj približalo “pred-koronskemu” nivoju, izmenjave v šolah si žal še niso čisto opomogle od krize.

DiscoverEU je ponovno aktiven, naval mladih na brezplačne vozovnice za vlak je tolikšen, da mu komaj sledimo. Jeseni bo v novem krogu prijav spet na voljo 35.000 vozovnic, če še niste uporabili te možnosti, se ne pozabite se prijaviti!

Veliko aktivnosti se je v času korone preselilo na splet, kar nekaterim uporabnikom precej ustreza. To je dobro, a obenem se sam zavzemam za to, da bi imelo čim več mladih možnost v Erasmus+ izmenjavah sodelovati tudi v živo.

V začetku 2023 bo končno na voljo tudi možnost za mednarodne izmenjave športnih trenerjev in prav zanima me, kakšen bo odziv na to novost.

Vse pa tudi ni rožnato, od posameznih uporabnikov, organizacij in nacionalnih agencij nenehno prejemam informacije o problemih z IT orodji. Nekateri ste se bojda tudi po 10 ali večkrat prijavili na določene aktivnosti, pa so se spletne strani kar naprej “sesuvale”.

Moja ekipa se je zato pred kratkim sestala s predstavniki Evropske komisije, ki upravlja z omenjenimi orodji in zahtevali smo čim prejšnjo odpravo vseh tehničnih težav. Upam, da se bo Komisija držala obljub, ki so nam jih dali v zvezi s tem.

Za konec naj omenim še to, da Erasmus+ po najboljših močeh pomaga ukrajinski mladini, ki je bila zaradi nasilne Putinove agresije na njihovo državo prisiljena zapustiti domovino.

Na portalih e-twinning in School education gateway so mnogi materiali, ki pomagajo ukrajinskim otrokom in mladim, da ti lahko nadaljujejo šolanje v državah EU, ki jih gostijo. Prav tako je Erasmus+ preusmeril kar nekaj sredstev in jih namenil za ukrajinske begunce – pred kratkim je Evropska komisija za ta namen namenila dodatnih 200 milijonov evrov.

Ponosen sem, da smo tudi v Evropskem parlamentu prispevali k oblikovanju programa, ki je tako fleksibilen, da se je uspel prilagoditi na korona krizo, pa tudi na ukrajinsko krizo in tako uspešno podpira mlade, pa tudi ostale generacije iz Evropske unije in njene soseščine.

Milan

Marec 2022

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je skupaj s kolegoma iz Češke in Poljske z žegnom predsednika Evropskega sveta in predsednice Evropske komisije nenadoma obiskal ta hip najbolj nevarno destinacijo na svetu, to je z ruskimi vojaki, tanki in raketnimi sistemi oblegani in obstreljevani Kijev.

Sodobne vojne so izgubile vse elemente viteštva ali plemenitosti, če lahko govorimo o njih s temi izrazi. Nekateri iz udobja in strogo varovanih bunkerjev vodijo totalno vojno, drugi se v pomanjkanju hrabro borijo za svojo domovino. No, tudi v Evropi imamo različne tipe ljudi, ki odločajo: nekateri hočejo biti pretirano korektni, drugi bi se zadovoljili z resolucijami ali izjavami, le malo je takih, ki bi odločneje in konkretno pomagali Ukrajini.

Ko je predsednik vlade Janez Janša pripravljal svoj prvi obisk Kijeva pred skoraj tremi tedni, ki je kasneje odpadel, sem bil precej zaskrbljen. Vsi so bežali ven iz države, naš predsednik vlade pa tja!? Danes je situacija še bolj nevarna: Kijev je obkoljen, Rusi ne spustijo noter in ven praktično nikogar in ničesar. To, da evropska politična delegacija, z namenom, da ukrajinskemu ljudstvu dokaže, da v teh težkih časih niso sami, neposredno obišče mesto, ki se je dobesedno spremenilo v bojišče, je fascinantno! Bivši poveljnik Nata ameriški general Wesley K. Clark je ta obisk za CNN označil kot izjemen in ga primerjal celo z obiskom Londona med drugo svetovno vojno.

Samo najbolj pogumni in predani lahko premikajo stvari tudi v najtežjih časih. Trenutno Evropa res ne premore veliko takih imen. Trojica Janša-Fiala-Morawiecki je pokazala, kako se stvari streže. Če hočeš drugega opogumljati, moraš biti najprej sam pogumen. Vlak je s delegacijo mirno prispel do svojega cilja, misija pogumnih pa je bila izjemno uspešno zaključena. V prihodnje pričakujemo tudi veliko sprememb znotraj mednarodne skupnosti, ki jih bo prinesla prav odprava treh pogumnih predsednikov vlad – Slovenije, Poljske in Češke.

Milan

November 2021

Spoštovani mladi,

za nami je novembrsko plenarno zasedanje. Evropski parlament je včeraj v Strasbourgu razpravljal o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji. V zadnjih dneh so v zvezi z vladavino prava v Sloveniji večkrat izpostavljali imenovanje evropskih delegiranih tožilcev v okviru javnega tožilstva ter vprašanje stanja pravne države in svobode medijev.

Evropska komisija je ugotovila, da Slovenija nima težav s pravno državo, saj institucije delujejo. S tem stališčem se levi politični pol Parlamenta ni mogel strinjati, zlasti slovenski kolegi in nastala je delovna skupina v okviru odbora LIBE, ki je obiskala Slovenijo in pripravila poročilo, ki je že od samega začetka kompromitirano.

Menim, da Slovenija vendarle ima določene probleme z vladavino prava. Le 25% državljanov zaupa sodstvu in imamo tudi probleme z mediji, vendar ne z njihovo svobodo, temveč z netransparentnim lastništvom in koncentracijo lastništva medijev, prav tako imamo tudi asimetrijo medijev, saj je kar 90% medijev levo usmerjenih, zaradi česar ljudje niso kakovostno in objektivno informirani. 

Vsak, ki bi se lotil vprašanj vladavine prava v Sloveniji, bi se moral lotiti predvsem nekaterih korupcijskih omrežij, ki dejansko deloma izvirajo še iz prejšnjega režima, deloma pa so nova in obvladujejo določene družbene podsisteme, ne pa s tvitanjem predsednika vlade. Eno tako omrežje, ki ima vpliv v bančni industriji lahko brez težav opere skoraj 2 milijardi dolarjev umazanega denarja iranskega režima, pa se v zvezi s tem nič ne zgodi.

Razprava v EP je bila politično motivirana, njen cilj pa je, da se aktualno slovensko vlado in Slovenijo spravi na pranger. Glavno sporočilo napadalcev iz Slovenije pa je, da bo Slovenija ne bo več na prangerju, ko bo pod levo vlado.

Milan

Julij 2021

Spoštovani mladi,

1.julija 2021 je Slovenija drugič v svoji zgodovini prevzela predsedovanje Svetu EU.  Če pustimo ob strani trdovratno pandemijo in nujnost digitalnega in zelenega prehoda ter dvig varnosti in odpornosti zavezništva pred mnogimi predvidljivimi in nepredvidljivimi nevarnostmi, Slovenijo v času predsedovanja čakajo posebni izzivi tako na zunanjepolitičnem področju, kjer je Unija v zadnjem desetletju doživela ogromno porazov, kot tudi pri vprašanjih, ki zadevajo prihodnost Evropske unije.

V času prvega predsedovanja je bila Slovenija zelo uspešna pri krepitvi evro-atlanstkega povezovanja. Na naših tleh sta se ob pomoči predsedujočega Svetu EU Janeza Janše in predsednika Evropske komisije Jose Manuela Barrossa sestala celo ameriški predsednik George W. Bush in ruski predsednik Vladimir Putin. Takrat je Janez Janša predstavljal EU navzven in imel ključno vlogo tudi v zunanji politiki zavezništva. Po Lizbonski pogodbi je razmerje sil na zunanje političnem področju nekoliko spremenjeno, še vedno pa ima država, ki predseduje Svetu EU, močno in pomembno vlogo pri tovrstnih vprašanjih.

Tokrat je prioriteta slovenskega predsedovanja Zahodni Balkan, predvsem v kontekstu širitve EU. Dejstvo, da je Evropska unija v zadnjih letih po brexitu doživela krnitev za eno državo članico, širitve pa ne, je treba spremeniti, predvsem zato, ker smo v zadnjem desetletju ugotovili, da če se EU ne širi, se bo na naše območje svobode, miru in pravičnosti želel širiti kdo drug.  Tudi zato bo Slovenija v oktobru gostila vrh EU-Zahodni Balkan, na katerem bo, upamo, storjen korak naprej v širitvenem procesu.

Izjemno pomembna prioriteta slovenskega predsedovanja – poleg okrevanja in odpornosti po pandemiji – pa je tudi konferenca o prihodnosti Evrope. V času slovenskega predsedovanja se bodo zbrala mnenja vseh različnih evropskih institucij, voditeljev držav, think tankov, državljanov, civilnodružbenih gibanj in iniciativ. Vsako mnenje o tem, kako si predstavljamo Evropo v prihodnje bo pomembno in verjamem, da bomo tudi na Blejskem strateškem forumu v septembru, ki bo v celoti namenjen iskanju odgovorov na ta pereča vprašanja razvoja in prihodnosti evropskega kontinenta, našli in začrtali prave smernice za naprej.

Prav tako sem prepričan, da si bomo konec leta, ko bomo pogledali nazaj na slovensko predsedovanje, lahko čestitali tudi za to, da bomo odpirali žgoče teme in vprašanja ter ponudili ustrezne odgovore v skladu z vrednotami, ki jih v Evropi živimo. To je namreč predpogoj, da Unija ponovno zaživi kot globalni akter. 

Milan

Junij 2021

Dragi mladi,

letos se spominjamo pomembnih mejnikov v zgodovini slovenskega naroda: priprave in razglasitve samostojne in neodvisne države na temelju plebiscitne odločitve Slovencev decembra 1990, zmage v obrambni vojni za Slovenijo, prvih mednarodnih priznanj samostojnosti in neodvisnosti, odhoda jugoslovanske armade in sprejetja nove slovenske ustave.

Zunanje-politične razmere pred 30 leti samostojni Sloveniji niso bile naklonjenem zato si je morala skozi viharje najprej priboriti pozornost, simpatije in zaupanje, preden je lahko računala na podporo mednarodne skupnosti, da se je razšla z nedemokratično državo. Ko smo v slovenskem parlamentu sprejeli formalni okvir za osamosvojitev, so se zle slutnje uresničile. Prisiljeni smo bili prijeti za orožje v obrambni vojni za Slovenijo, ki je odmevala tudi po svetu. K boljši vidnosti Slovenije so prispevali mediji, pa tudi politika ob pomoči šibke diplomatske mreže. Posebno zahvalo pri tem si zaslužijo Slovenci po svetu in v zamejstvu. Nikoli ne bomo pozabili, da so imeli posebno častno vlogo pri rojstvu samostojne države. o je bil čas velikih preizkušenj, napetosti in negotovosti, ki smo jih premagali.

Danes stojimo na novem prehodu v naslednje tridesetletno obdobje, ki ga začenjamo s predsedovanjem Svetu EU. To je odlična priložnost, da si ponovno kot država utrdimo ugled v mednarodni skupnosti. Obdobje finančne krize, migrantske krize, terorističnih napadov, pandemije COVID-19 so nas v zadnjih 13 letih (od našega zadnjega predsedovanja) močno pretresli, vendar pa so nas vsa ta dogajanja tudi bolj povezala. Skupni odgovor na korona krizo je tudi pokazal, da smo skupaj močnejši in uspešnejši.

Ko tako razmišljamo o preteklosti in prihodnosti naše države, ugotavljamo, da smo takrat, ko smo dosegli kak presežek, vselej bili enotni. Pred Slovenijo so ponovno obdobja in okoliščine, ki zahtevajo širšo soglasje. Ne gre le za to, da skupaj in povezani premagamo pandemijo in dostojno izpeljemo predsedovanje, ampak, da izvedemo razvojni preboj, ki nam ga zagotavlja dobra struktura slovenskega gospodarstva in izdatna naložbena injekcija EU v okviru sklada za okrevanje in drugih skladov ter skupnih politik.

Prepričan sem, da zmoremo, kot smo to že večkrat dokazali. Zmoremo ne samo obstati, ampak postati najboljši.

Milan

Maj 2021

Dragi mladi,

tokratni Poslančev dnevnik namenjam pisanju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. K temu me je spodbudilo dogajanje, ki mu ni para v novejši evropski zgodovini. Zagotovo ste tudi sami zaznali novice, da so beloruske oblasti prisilno prizemljile Rynairovo letalo, ki je bilo na poti iz Grčije v Litvo. Omenjeno letalo so v beloruskem zračnem prostoru, nenadno začeli spremljati vojaški lovci, ki da so zaznali domnevno varnostno grožnjo. Namesto, da bi letalo pristalo na takrat bližnjem litvanskem letališču, je bilo pospremljeno na letališče v zelo oddaljenem Minsku. Kasneje je postalo jasno, da so beloruske oblasti letalo prizemljile, ker je bil eden izmed potnikov tudi novinar, bloger in opozicijski aktivist Raman Pratasevič, ki je zaradi svojih člankov in prispevkov očitno trn v peti beloruskemu nedemokratičnemu voditelju Lukašenku.

Če pustimo ob strani dejstvo, da je Lukašenko zlorabil vse instrumente, ki sicer pripadajo državi (vojaška letala, letališka infrastruktura, najverjetneje tudi obveščevalne službe, ki so sporočila imena potnikov na krovu), zato da bi poskrbel za aretacijo novinarja in njegove partnerke, pa je še dodatno skrb vzbujajoče to, da se je kot politični voditelj odločil za aretacijo novinarja zaradi opravljanja njegovega dela, izražanja mnenja in aktivnosti, ki jih sicer izvaja tudi beloruska civilna družba, ki stremi k demokraciji in končanju tiranskega režima v njihovi državi.

Prav zato sem vesel, da je mednarodna skupnost enotno nastopila proti takšnemu dejanju državnega terorizma kot tudi, da je enotno zahtevala izpustitev Ramana Prataseviča, ki se je sicer iz zapora oglasil z neprepričljivim videom, kjer so bile vidne fizične poškodbe in njegova prestrašenost.

Dejstvo, da se na obrobju meja Evropske unije dogaja mučenje in fizično nasilje ob aretaciji novinarja, ki je izvrševal pravico do svobode izražanja, se zdi v 21. stoletju, ko evropski narodi ne živimo več v okovih represije, cenzure in verbalnega delikta, povsem nepredstavljivo. Tudi zato je enoten odziv mednarodne skupnosti, ki se je odločila tudi za ostre sankcije proti Belorusiji, tako pomemben. Dokazuje namreč, da je Evropa v ospredje postavila vrednote, ki jim je zavezana, in sicer osebno svobodo ter človekove pravice vsakega posameznika.

Dragi mladi,

verjamem, da omenjeno ravnanje totalitarnega beloruskega režima ne bo ostalo nekaznovano in da bo pritisk mednarodne skupnosti skupaj s sankcijami pripomogel k temu, da bodo beloruske oblasti izpustile tako novinarja Ramana Prataseviča in njegovo partnerko kot tudi vse ostale politične zapornike, ki so zaprti zgolj zaradi izražanja svojega političnega prepričanja oziroma zaradi izvrševanje svoje pravice do svobode izražanja.

Milan

April 2021

Drage maturantke, dragi maturanti,

tokratni Poslančev dnevnik namenjam vsem, ki boste v letošnjem šolskem letu opravljali takoimenovani zrelostni izpit, torej maturo, pa najsi gre za poklicno ali splošno. Kar 7.180 kandidatov vas je prijavljenih k splošni maturi, k poklicni pa 10.623, skupno torej 17.803 kandidatov in kandidatk. Gre za kar veliko število vseh, ki ste zaradi koronavirusne epidemije letošnje šolsko leto ponovno preživeli nekoliko drugače, kot ste ga bili morda vajeni še preden se je pandemija koronavirusa pričela.

Vem, da ste tudi v letošnjem šolskem letu skupaj z učitelji veliko časa preživeli na vizualnih konferencah, da ste v šolskem procesu mnogo znanja pridobivali tudi na podlagi individualnega učenja, tudi določenih tem morda ni bilo mogoče obdelati dovolj celovito in poglobljeno in da je morda šolsko leto tudi zato bilo nekoliko težje kot sicer. Toda tudi pripravljalci in odločevalci v povezavi z maturo se zavedajo, da je učinkovitost pedagoškega procesa na daljavo nekoliko slabša od pouka v šolah, da je lahko problematična tudi morebitna slabša dostopnost do IKT pri nekaterih dijakih, da je v nekaterih primerih lahko težji dostop dijakov do literature in virov, zaradi česar bodo posebnosti letošnjega šolskega leta upoštevali tudi pri pripravi izpitov in pri samih ocenjevanjih. Toda vse le ni tako slabo.

Matura je že več kot 25 let v Sloveniji zelo podrobno in dobro organizirana in tako bo tudi letos, čeprav je bilo v aprilu mogoče zaslediti kar nekaj poročanj medijev o tem, da so pri izvedbi mature nejasnosti, da bodo morda nekatera ocenjevanja celo prestavljena. Prav zato moram na žalost ost bodice nekoliko usmeriti v medije, saj so s takšnim delnim, nepopolnim ali pa celo poročanjem, ki je temeljilo na neuradnih podatkih, med maturante vnašali nemir. Namreč, kdor je spremljal  sporočila ministrstva za izobraževanje, je lahko bil seznanjen s tem, da bodo vsi postopki, navodila in časovnica izvedbe splošne in poklicne mature potekali tako, kot je bilo določeno in predstavljeno decembra lani.  Prav zato se mi je zdela tudi pomembna nedavna izjava direktorja Državnega izpitnega centra dr. Darka Zupanca, ki je zatrdil, da so v šolah, v maturitetnih organih in na Državnem izpitnem centru tudi letos – v covid razmerah – na maturo pripravljeni in da moramo “vsi skupaj zagotoviti šolam pedagoški mir in pustiti maturantom, da se čimbolj v miru lahko pripravijo tudi oni.”

Odločevalci so tudi že podrobneje pojasnili protokole opravljanja mature v primerih okužbe s koronavirusom v razredu med izvedbo mature, higienski ukrepi za izvedbo v šolah so še okrepljeni, v strategijo cepljenja pa je bila na predlog šolske stroke dodana možnost cepljenja. Skratka, urejeno je vse, da bo v aktualnih epidemioloških razmerah matura potekala varno in zdravo za vse.

Z izkušnjami in znanji bivšega ministra za šolstvo in šport verjamem, da kljub vsem izzivom študijskega leta in epidemiološkim razmeram prilagojeni maturi, uspehi pri maturantih in maturantkah ne bodo izostali in da bomo tudi v letošnjem letu lahko ponosni na znanje naših mladostnikov.

Srečno in veliko uspeha vsem!

Milan

Marec 2021

Dragi mladi,

tokratni Poslančev dnevnik začenjam z mislimi na koronavirusno leto, ki je za nami. Namreč, 4. marca smo zabeležili eno leto, odkar je bil v Sloveniji odkrit prvi primer koronavirusa, 14. marca je novi koronavirus že terjal prvo smrtno žrtev, in lanskega marca so infektologi prvič terjali popolno zaustavitev javnega življenja, kar je privedlo tudi do mnogih ukrepov, ki jih je sprejela vlada Janeza Janše za omilitev in zajezitev širjenja virusa, s katerim se je naša država spopadla prvič.

Verjamem, da v vaših življenjih leto koronavirusne krize odmeva predvsem v pouku na daljavo, v zmanjšanju števila druženj s sovrstniki, v odpovedih koncertov, dogodkov, srečanj, zabav … predvsem pa v krnitvi uživanja brezskrbnosti, ki je tako značilna za mladost, vendar pa je leto prineslo tudi skrb vlade za zdravje vseh, tudi mladih, v teh težkih časih. Čeprav se morda mnogi ne strinjajo s tem, da se je pouk večji del lanskega leta izvajal na daljavo, pa je bil to eden izmed bolj pomembnih ukrepov za zajezitev in omilitev širjenja epidemije, ne le med mladimi, ampak tudi nasploh.

Vlada, ki jo vodi Janez Janša, pa za vas, mlade, ni skrbela zgolj na način, da je z različnimi ukrepi želela zmanjšala verjetnost nastanka okužbe, temveč je tudi na druge načine skušala življenje narediti nekoliko bolj znosno.

Tako je vlada zagotovila računalniško opremo za šole v času epidemije, in sicer je spomladi 2020 šolam dostavila 9.583 kosov osebnih računalnikov, monitorjev, prenosnih  računalnikov, tablic in projektorjev, septembra 2020 pa še dodatnih 4.193 prenosnih računalnikov. Povečala so se finančna sredstva za znanstveno-raziskovalno dejavnost (v letu 2020 zagotovljenih 38,6 milijonov evrov več glede na leto 2019, v letu 2021 pa  40 milijonov evrov več glede na leto 2020), prav tako pa je o dolgem času bilo mnogo sredstev vloženih v športne dejavnosti.  Vlada v osmih proti-koronskih paketih ni pozabila na mlade – študentje in dijaki ste dobili solidarnostni dodatek, omogočeno je bilo podaljšanje študija, za mlade družine se je omogočila finančna pomoč, enako velja za družine z novorojenčki, prav tako pa se je poskrbelo za višji dohodek za tiste dijake in študente, ki so neposredno delali s COVID-19.

Kljub temu, da je bilo leto od lanskega do letošnjega marca težko in da se nahajamo tik pred tretjim valom epidemije koronavirusa, pa močno verjamem, da bo vlada Janeza Janše v teh zdravstveno zahtevnih časih še naprej skrbela za vas, mlade. 

Milan

Februar 2021

Dragi mladi,

zadnjih 14 dni smo lahko spremljali preštevilne medijske objave o stanju medijske svobode v Sloveniji in o stanju vladavine prava pri nas, zato tokratni Poslančev dnevnik namenjam tej temi. Vse skupaj se je pravzaprav začelo z objavo članka v tujem časniku Politico, kjer je novinarka kot osnovno izhodišče izpostavila tezo, da je v Sloveniji strah pred vlado tako velik, da se novinarji začnejo samocenzurirati, v članku pa je navedla kup anonimnih obtožb, ki so močno škodili naši državi in njenim ljudem. Članek, ki se bere bolj kot politični pamflet slovenske levice v tujini, je pri nas dobil veliko težo, kljub temu, da je temeljil na podlagi anonimnih virov, brez konkretnih odgovorov na očitke s strani uradnih institucij. Članku so kasneje sledile izjave podpredsednice evropske komisije Věre Jourove o zaskrbljujoči situaciji glede medijske svobode v Sloveniji, nato pa še mnenje evropske poslanke iz Nizozemske Sophie ‘in t Veld (D66/Renew), da po njeni oceni obstaja dovolj podlage, da bi skupina Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic, ki jo vodi, začela spremljati razmere v Sloveniji.

Konec preteklega tedna je tako predsednik vlade Janez Janša predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen uradno povabil, naj delovna skupina Evropske komisije v najkrajšem času obišče Slovenijo, da bi se prepričala o stanju demokracije, vladavini prava, neodvisnosti sodstva in svobode ter pluralnosti medijev pri nas. To je premier storil po tem, kot je zapisal v vabilu, ko je tudi podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová ponovila obtožbe v zvezi s svobodo tiska, ki so jih že prej po posamičnih medijskih objavah brez kakršnihkoli dokazov izrekali tiskovni predstavniki Evropske komisije.

Čeprav so slovenski mediji po pismu predsednika vlade predsednici Evropske komisije takoj začeli pisati, da gre za unikum in da si česa takšnega ne bi smeli privoščiti, ob tem pa vendarle navijajo, da stanje pri nas preučijo evropski poslanci s strani levice, pa je dejstvo, da je v času, odkar je vlado prevzel Janez Janša, Slovenija v mednarodni javnosti zelo neobjektivno in enostransko politično predstavljena. Levi politični akterji, ki s pomočjo svojih zvez v tujino izvažajo popačena dejstva, pa z manipulacijami in lažnivimi zgodbami delajo škodo predvsem naši državi in našim ljudem. 

Dragi mladi,

Slovenija je ena od držav tega dela Evrope, ki je preživela totalitarno zlo, v obdobju po osamosvojitvi pa še vedno ni dokončala tranzicije. Prav v tem je tudi vir težav, ki jih ima naša mlada država. Še vedno so namreč zelo živa omrežja, ki želijo vladati iz ozadja in ki se ne želijo odreči svojim privilegijem. Ker želi vlada, ki jo vodi Janez Janša, presekati s koruptivnimi praksami, klientelizmom, ker ne pristaja na vladanje iz ozadja in ker si prizadeva za blaginjo za vse, ne le za prvorazredne, je in bo tudi v prihodnje deležna tolikšnih očitkov in napadov.

V našem skupnem interesu je, da se vladavina prava in stanje demokracije ter tudi nedavno sproženi očitek glede svobode medijev oceni celovito in nepristransko s strani EU ter da se končno tudi jasno pove, da se pravo ne more zlorabljati za zaščito prvorazrednih elit in da ne pristajamo na dvojna merila.

Milan

Januar 2021

Dragi mladi,

tokratni dnevnik posvečam zunanji politiki, saj gre za najpomembnejše področje sleherne vlade. Čeprav so članice zavezništva precej vpete v skupno zunanjo in varnostno politiko, pa imajo dovolj maneverskega prostora, da ji dajo svoj lastni pečat. Tako imamo tudi znotraj EU različne odtenke zunanje politike: nekatere države poudarjajo zavezanost ZDA, nekatere so zelo blizu Kitajski ali Rusiji, le malo držav pa je takih, ki bi bile predane zgolj in samo evropski zunanjepolitični strategiji, ki je pod Josepom Borrellom vse manj prepoznavna.

Ena od držav, ki je v zadnjem desetletju izstopila iz vlaka, je bila na zunanjepolitičnem področju prav Slovenija. Navkljub referendumu o vključitvi v EU in Nato, navkljub jasni zakonodaji in drugim strateškim dokumentom, so leve vlade našo zunanjo politiko preusmerjale na jugo-vzhod. Okrepile so sodelovanje z Moskvo, Teheranom, Beogradom, Ankaro itd., zanemarjale pa Bruselj in Washington. To je bilo na zahodu seveda dobro zaznano in Slovenija je bila potisnjena na stran.

Toda aktualna slovenska vlada je na zunanjepolitičnem področju vrnila Slovenijo tja, kjer ji je mesto. Slovenija si je zopet pridobila  pomembno mesto v Bruslju, še posebej v Svetu EU, kjer ima premier vidno vlogo, poleg tega je pred nami predsedovanje Svetu EU, kar dodatno dviga težo in pomen naše države. Pred trinajstimi leti je Slovenija z odliko opravila svojo nalogo in ni razloga, da je tudi letos ne bi.

Vlada je izboljšala tudi odnose z ZDA. Levi dominantni mediji sicer pišejo, da je Slovenija dobila rdeč karton, toda čez lužo dobro vedo, da je slovenska levica protiameriška. Za njih so ZDA simbol kapitalizma, tržnega gospodarstva, demokracije, skratka nekaj, kar je z vidika mainstream levičarja/leve politike vredno zavračanja.  Skratka, stvari se postopoma postavljajo na pravo mesto.

Milan

December 2020

Dragi mladi, 

pred nami je obdobje obhajanja spomina na sveti čas rojstva naše države. To je čas, ko obujamo spomine ne le na pomladno vrenje in zanos, s katerim so ljudje zahtevali demokracijo, temveč tudi na čas, ko so Slovenke in Slovenci združeni stopili na novo, povsem neznano pot ustvarjanja lastne domovine.

Od tistih pomladnih dni je minilo že dobrih 30 let in sedanje generacije mladih o tem času berete iz knjig in učbenikov, nekateri ste morda slišali zgodbe staršev, starih staršev in drugega sorodstva, in verjamem, da so zgodbe, ki jih slišite, zgodbe o pogumu naroda, o enotnosti in zanosu, ki nas je takrat vse preveval.

Naša mlada država je po osamosvojitveni vojni, ko smo ubranili domovino, stopila na pot mednarodnega priznanja, na pot povezovanja v širši evropski skupnosti in transatlantskih organizacijah. Čeprav majhna država, smo postali kredibilen in enakovreden partner z največjimi. Po vodenju celotne EU v letu 2008 smo pridobili zaupanje mnogih, ki so spoznali, da tudi majhne države – takrat nove članice –  lahko vodijo tako veliko in široko občestvo, kot je Evropska unija s 450 milijoni prebivalcev.

A ne le to. Evropske institucije so nam zaupale tudi pregled nad delovanjem tako pomembnih programov, kot je Erasmus+, v katerega so vključeni predvsem mladi, in za katerega sem sam imel dolgotrajna in težka pogajanja, ki so pripomogla k povišanju sredstev v prihodnjem evropskem finančnem okvirju.

Vesel sem, da bo imel v naslednjih sedmih letih ta program na razpolago več kot 26 milijard € in da je eden redkih programov, ki bodo novo obdobje začeli z bistveno višjim proračunom, kot smo ga imeli na voljo v zadnjih 7 letih.

Dragi mladi,

letošnje leto je zaznamovala koronavirusna kriza, ki je zarezala tudi v vaša življenja. Omejitve druženj, srečanj, potovanj, obiskov, šolanje na daljavo, … vse to so pomembne spremembe, ki bodo naš svet krojile dokler ne bomo premagali virusa. Čeprav je mladost običajno sinonim za vihravost in živahnost, pa v tem trenutku potrebuje potrpežljivost, odgovornost ter zavedanje o resnosti situacije. Bolj kot bomo vsi skupaj odgovorni, prej bo ta nočna mora z virusom za nami.

Naj svoj tokratni dnevnik končam z optimizmom in voščilom. Božično-novoletni prazniki naj za vse minejo v harmoniji in prijaznosti, naj vas praznik dneva samostojnosti in enotnosti navda s pristnim navdušenjem nad lastno domovino in naj bo novo leto zdravo. Kajti, če bo zdravo za vse, se bomo lahko vrnili tudi v normalnost, ki smo jo poznali do izbruha virusa. 

 Srečno 2021!

Milan

November 2020

Dragi mladi, dragi prijatelji,

danes se na vas obračam s pozitivno novico – in teh v zadnjih mesecih res primanjkuje! Tiče se predvsem Vas, mladih, no, pa tudi na ostale (starostne skupine) nismo pozabili.

Zagotovo vsi poznate Erasmus+, program Evropske unije za šolstvo, mlade, šport in mobilnost. To je eden izmed približno štiridesetih programov Evropske unije; o obsegu sredstev za te programe so se poleti v Bruslju dogovorili voditelji evropskih držav in vlad.

Izkupiček julijskih pogajanj je bil za našo majhno državo izjemno dober: predsednik vlade Janez Janša in njegova ekipa so za Slovenijo izborili več kot 10 milijard evrov sredstev.

Kot Slovenec sem bil izjemno ponosen. Kot poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+ pa vendarle tudi zaskrbljen. Ker so bili vsi osredotočeni na reševanje nacionalnih težav s koronakrizo, kar je razumljivo, so zato izrecno evropski programi bili prikrajšani.

Dilema je bila velika: kako zadržati občutljivo ravnovesje med državami EU, ki so ga po dnevih in nočeh pogajanj dosegli evropski voditelji, a obenem pridobiti več sredstev za evropske programe, med njimi tudi Erasmus+?

Pred dvema tednoma so pogajalske ekipe Parlamenta, Komisije in Sveta EU našle rešitev: ključni evropski programi bodo dobili dodatna sredstva, velik del sredstev pa bo pridobljen iz naslova kazni, ki jih v sodnih postopkih proti gigantom, kot je na primer Amazon, dobi Evropska komisija.

Tako bo volk sit in koza cela – razmerja, o katerih so se julija dogovorili evropski voditelji, bodo ostala nespremenjena, nekateri evropski programi pa bodo dobili dodatna sredstva.

Povišanje je v zaključni faz pogajanj dobilo le devet programov, največ med njimi programa za zdravstvo in raziskave (EU za zdravje in Obzorje Evropa), ki neposredno pomagata reševati koronakrizo.

Takoj na tretjem mestu pa je bil Erasmus+! Dobili smo dodatni 2,2 milijardi evrov!

Bil sem ponosen na ekipo Evropskega parlamenta iz odbora za proračun, očitno pa se je obnesla tudi moja pogajalska taktika, ki je kot kaže pripomogla k temu, da smo na programu dobili tako veliko “povišico”.

In vse to kljub temu, da je mobilnost v okviru Erasmusa zaradi koronavirusa trenutno močno omejena.

Po več kot letu dni se pogajanja o novem Erasmusu, na katerih zastopam Evropski parlament, približujejo koncu. Kljub nasprotovanju nekaterih, se sam trudim, da bi jih zaključili v najkrajšem možnem času.

Želim si, da bi program lahko čimprej zaživel v še močnejši obliki kot do sedaj in da bi dobro služil Vam, mladim, pa tudi vsem ostalim generacijam, ki so v program Erasmus+ tudi vključene.

Milan

Oktober 2020

Dragi mladi,

Evropa in z njo tudi Slovenija se nahajata v drugem valu koronavirusne krize. Tako kot ta bolezen spreminja študijske in izobraževalne procese velike večine mladih, ki sedaj na lastni koži spoznavajo digitalno učenje, tako spreminja tudi delo v mnogih poklicih in panogah.

Nekoč nepredstavljivo delo od doma, sedaj zaradi ohranjanja zdravja ljudi, po nekaterih evropskih državah tudi zaradi omejitev delovanja javnega prometa, na nekaterih področjih postaja že skorajda nuja.

Digitalizacija in digitalna transformacija, v katero namerava Evropska unija v prihodnje namenjati veliko sredstev, postajata ne več izbira, temveč obveza. Šolski sistemi se, seveda z nekaj težavami, situaciji prilagajajo v izjemno kratkem času, delovna zakonodaja bo vsem tem spremembam, ki smo jim priča, morala slediti. Enako velja za delo poslancev, za katerega si nismo mislili, da bo v tako kratkem času postalo tudi e-delo. Naša vsakdan je vsaj za nekaj časa močno digitalen oziroma na nekaterih mestih postaja kar e-vsakdan.

Druženje z našimi prijatelji, sodelavci, ljudmi, ki so nam blizu, je v tem trenutku omejeno. A ne le pri nas, tudi drugod po Evropi sprejemajo podobne ukrepe, s katerimi se želi zaščititi zdravje mnogih. Čez poletje smo poslušali, da koronavirus prizadene samo starejšo populacijo s pridruženimi boleznimi. Podatki kažejo, da temu ni tako in da je ogroženo celotno prebivalstvo. Prav zato, ker virus ne izbira, so ukrepi, ki jih sprejemajo države, v tem trenutku za koga morda celo preveč restriktivni, a če jih bomo dosledno upoštevali, bo čas, ko bomo naša življenja spet lahko spravili v ustaljene tirnice, blizu. Druženja na zabavah, gledališčih, prireditvah, so sedaj za nekaj časa postavljena na stran, a le za to, da bomo lahko kasneje, ko bo ta virus premagan, naša druženja še bolj okrepili.

Spoštujmo ukrepe za naš lepši jutri in ostanimo zdravi!

Milan

September 2020

Milan

Avgust 2020

Spoštovani mladi,

današnji zapis želim nameniti dogajanju v Belorusiji, ki se nam morda zdi nekako oddaljeno, saj lahko boj beloruskega naroda za demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva ter vladavino prava gledamo bolj po internetnih omrežjih kot naših medijih, vendar pa se mi zdi pomembno opozoriti na dogajanje, ki ga ne moremo poimenovati niti žametna revolucija, niti arabska pomlad, temveč prebujanje naroda izpod strogega režima in avtoritarne diktature. Dogajanje v Belorusiji me v nekaterih ozirih spominja na pomladno vrvenje v naši državi, ko smo se prav tako želeli osvoboditi režima, ki je slovenski narod dušil in ko smo želeli postati gospodar na svoji zemlji ter sami ustvarjati svojo prihodnost.

Zadnje predsedniške volitve v Belorusiji niso bile niti svobode niti poštene, prikrojeni rezultati pa so na ulice pognali stotisoče državljank in državljanov Belorusije, ki zahtevajo svobodo v lastni državi in demokracijo za vse. Avtoritarni režim Aleksandra Lukašenka, zadnjega diktatorja v Evropi, pa se na proteste odziva z nasiljem in brezpravjem. Prizori, ki smo jim priča nad mirnimi protestniki zahtevajo odziv celotne mednarodne skupnosti. Z zadovoljstvom ugotavljam, da se je mednarodna skupnost na dogajanja v Belorusiji že odzvala in se zavzela za vnovične predsedniške volitve, ki bi ob močni prisotnosti OVSE, namenjene opazovanju volitev, lahko edine vodile v stabilizacijo države in zagotovile mir. Tudi morebitne sankcije, ki bi jih mednarodna skupnost usmerila v Belorusijo, bi morale biti skrbno ciljane, da ne bodo prizadele beloruskih državljanov in gospodarstva, pač pa odgovorne posameznike v državi.

Podpiram pogumno belorusko ljudstvo v njihovih prizadevanjih za demokratično in svobodno državo in, tudi s slovensko izkušnjo tako iz obdobja osamosvajanja, zagovarjam pot, ki jo je izbralo ljudstvo. Verjamem, da bodo beloruski državljani vztrajali do svoje končne zmage: svobodne prihodnosti in pravice naroda do samoodločbe o lastni usodi.   

Milan

Julij 2020

Spoštovani bralci rubrike Poslančev dnevnik,

zadnje dni ste verjetno veliko slišali o vrhu Evropske unije, ki je potekal v Bruslju in na katerem so voditelji držav članic po večdnevnih pogajanjih dosegli dogovor o večletnem finančnem okvirju za obdobje 2021 – 2027 in svežnju za obnovo po epidemiji koronavirusa – ta bo pomagal državam, ki so se soočile s to izjemno zdravstveno grožnjo. Niso zastonj besede mnogih, da gre za zgodovinski sporazum, saj je Evropa stopila skupaj in pokazala, da je bit evropske povezave v solidarnosti in stabilnosti vseh držav članic.

Izredno vesel sem, da je slovenski ekipi pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše na napornih in izjemno dolgih pogajanjih uspelo izpogajati kar 10,5 milijard evrov sredstev, od tega 6,6 milijard evrov za kohezijsko politiko in 1,6 milijard za skupno kmetijsko politiko. V okviru instrumenta za okrevanje pa imamo še 2,1 milijard nepovratnih sredstev in 3,6 milijard posojil. Morda zgolj za primerjavo, višina izpogajanih sredstev je skoraj taka kot celoletni proračun naše države. Dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji za Slovenijo prinaša obsežna dodatna sredstva, ki bodo olajšala okrevanje ter spodbudila investicije in gospodarski razvoj v prihodnjih letih. Dogovor prinaša tudi finančno stabilnost in nov zagon, ki ga v teh nepredvidljivih časih še kako potrebujemo. To je odličen izkupiček in izjemen uspeh.

Kljub zadovoljstvu z dogovorom in višino sredstev, ki so namenjena za Slovenijo, pa mi je žal, da je za Erasmus+ namenjeno le 21,2 milijard evrov, kar je veliko manj od predloga Parlamenta in celo manj od začetnega predloga Komisije. Upam, da v prihajajočih pogajanjih med Svetom in Parlamentom kljub vsemu pride do prerazporeditve in okrepitve sredstev za Erasmus+.

Poslančev namig:

Spoštovani, ker se v teh dneh mnogi odpravljate na počitnice, naj vam kljub spremenjeni realnosti zaradi koronavirusa zaželim prijetno doživljanje le-teh in veliko poletnih radosti. Predvsem pa: ostanite zdravi!

Milan

Junij 2020

Dragi mladi,

tokrat se s svojim zapisom še posebej obračam predvsem na vas, na mlajšo generacijo, saj je rubrika Poslančev dnevnik namenjena prav vam. Pred 29. leti je naša država stopila na pot samostojnosti. Zato tokratni dnevnik namenjam temu enkratnemu dejanju v slovenski zgodovini, saj gre za neponovljiv dogodek v življenju neke nacije. Gre za dogodek, za katerega so naše generacije izjemno hvaležne, da so ga doživele, mladi pa bi o rojstvu države, ki pravzaprav ne sega niti stoletje nazaj, morali biti seznanjeni.

Čas pomladnega vrenja, ko smo si kot narod želeli narediti prelom z nedemokratičnostjo velike skupnosti v kateri smo bivali in čas osamosvajanja je bil namreč čas, ko smo se kot narod povezali, združili in poenotili v skupni ideji, da bo Slovenija postala tisti dom, ki ga bomo gradili in negovali sami in v katerem bomo gospodar na svoji zemlji.

V zgolj 29 letih pa vse do danes smo kot država dosegli izjemne dosežke. Uveljavili smo se v svetu, postali smo polnopravni člani Evropske unije, severnoatlantskega zavezništva in nekaterih drugi svetovnih in evropskih mednarodnih združenj. Leta 2008 smo uspešno predsedovali Svetu EU in naši državi ustvarili izjemen mednarodni ugled. Spomnim se, kako so nas voditelji velikih držav hvalili. Sam sem imel kot minister priložnost voditi skupino kolegov na področju izobraževanja in športa. Čestitke za dobro opravljeno delo sem razumel kot del diplomatske korektnosti. Šele kasneje sem spoznal, da to ni običajna praksa, saj so v Evropskem parlamentu zelo kritično secirali vsa nadaljnja predsedovanja. Verjamem, da bo tudi naslednje predsedovanje v letu 2021 prineslo dobre rezultate in odmeve v  mednarodni javnosti.

Čeprav je praznik dan, ko naj bi obujali zgolj lepe dogodke in dosežke, žal ne moremo mimo tega, da kot država vendarle še vedno nismo izpolnili vseh plebiscitarnih sanj in razvili vseh svojih potencialov. Vem, da kot država, kot narod in kot skupnost zmoremo veliko več. Da to dosežemo, pa ne smemo biti razdeljeni, temveč povezani in enotni v ciljih in načrtih za prihodnost. Kajti le sodelovanje in povezovanje prinašata vsem Slovenkam in Slovencem boljšo in svetlejšo prihodnost, utemeljeno na pravičnosti, poštenosti in enakopravnosti vseh. Če bomo kot narod v teh časih v ospredje postavljali vrednote, ki so nas povezale ob osamosvajanju, verjamem, da bo naša prihodnost bleščeča.  Kdor pred sabo vidi tak cilj, mu tudi pot do tja predstavlja veliko zadovoljstvo.

Dragi mladi,

naj ob dnevu državnosti pred našimi domovi ponosno plapolajo slovenske zastave in naj se veselje ob spominu na rojstvo naše domovine širi po vsej Sloveniji.

Iskrene čestitke ob dnevu državnosti!

Milan

Maj 2020

Ta zapis nastaja en dan po objavi zgodovinskega predloga, da si EU na finančnih trgih sposodi 750 milijard evrov in tako napolni sklad za pomoč po šoku, ki ga je povzročil koronavirus. EU se nikoli prej ni zadolžila za tako velik znesek. Denar bomo morali vrniti najkasneje do leta 2058, no, morda uspemo že kaj prej.

Slovenski vladi čestitam, saj bo Slovenija iz tega vira dobila kar 5,1 milijarde evrov. To ni malo denarja in verjamem, da si bo slovensko gospodarstvo s tem lahko opomoglo.

Zadolževanja načeloma ne maram, a tokrat gre za izjemno situacijo. Po gospodarski krizi iz leta 2008 smo “izgubili” celo generacijo mladih, milijoni so še leta iskali prvo zaposlitev. Tokrat smo si v EU enotni – ne želimo izgubiti še ene generacije.

Situacija je izjemna tudi zato, ker ta korak predstavlja solidarnost, kot je v Evropi do zdaj še nismo videli. Bogatejše države bodo pomagale “nabrati” sredstva, ki bodo šla potem v veliki meri državam, ki so v slabšem stanju.

Vračanje takega posojila pomeni, da bo morala EU prej ali slej povečati “lastna sredstva”, npr. z obdavčenjem Amazona, Googla in Facebooka. Več lastnih sredstev pa pomeni, da bo EU manj odvisna od (muhastih) držav članic in na nek način močnejša.

V Evropski uniji se mora še veliko stvari izboljšati, da si bo zaslužila večjo moč. A taka solidarnost je prvi korak v pravo smer.

Milan

April 2020

Koronavirus pomeni veliko preizkušnjo za evropski način življenja, tj. način, ki temelji na svobodi, sožitju in solidarnosti.

Pred Evropskim vrhom, ki se je sestal ta teden preko video konference, je podpredsednik Evropske ljudske stranke in evropski poslanec Gonzales Pons pozval voditelje držav članic, naj razmislijo, ali si želijo Evropsko Unijo, ki bi jo povezoval le skupni trg, ali pa si želijo Evropsko Unijo, ki temelji tudi na solidarnosti.

Evropska unija je v prvi fazi krize zaradi koronavirusa padla na testu. Sistemi za koordinacijo med državami članicami niso uspeli pravočasno odgovoriti na nastalo situacijo. V odsotnosti koordinacije s strani EU, so bile države članice prisiljene same zaščititi svoje državljane.

A v drugi fazi se je EU postavila na noge in sprejela nekaj dobrih in konkretnih ukrepov ter pokazala pripravljenost za zaščito evropskih državljanov.

Poleg vseh ukrepov, ki jih je Evropsko Unija že sprejela in ki jih še mora, da zajezi vse ekonomske in socialne posledice koronakrize, je pomembno, da je glavno vezivo tudi solidarnost. Tako kot je solidarnost pomembna na nivoju družine kot osnovne celice družbe, je ravno tako ključna na nivoju skupnosti – državne, evropske, globalne. Sociologi opredeljujemo solidarnost kot zavezanost posameznikov, ki omogoča kolektivno delovanje in družbeni red. Solidarnost je eden izmed temeljev zdrave in napredne družbe. Nanaša se na vezi v družbi, ki povezujejo ljudi skupaj in dajejo občutek varnosti, pripadnosti.

Solidarnost je tudi eno od šestih načel Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in temeljno načelo Pogodbe o Evropski Uniji, saj predstavlja podstat mnogih drugih človeških vrednot kot so enakopravnost, vključenost in socialna pravičnost, pa tudi prijateljstvo, zvestobo, čast. Vse te vrednote nam Evropejcem omogočajo mirno sobivanje in blaginjo kljub različnim jezikom, kulturam, veram in običajem.

Vsako leto, 20. decembra praznujemo svetovni dan solidarnosti. Ste to vedeli? Generalna skupščina OZN se je namreč leta 2005 odločila, da 20. december razglasi za svetovni dan solidarnosti z namenom, da tudi na globalni ravni poudari pomembnost te vrednote za sodelovanje, razvojno podporo in pomoč.

Poznavalci svetovnih razmer opozarjajo, da bi lahko koronakriza sprožila nemire na geopolitičnem področju. Priča smo že stopnjevanju napetosti med ZDA in Kitajsko. Sedaj, ko čakamo, da znanstveniki najdejo učinkovito zdravilo za zdravljenje COVID-19, pa je solidarnost zdravilo za mir in slogo v družbi sami.

Milan

Dobrodošli na spletni strani poslanskih dnevnikov. Te zanima kaj sploh počnejo evropski poslanci? Kakšno je njihovo stališče o aktualnih tematikah? Vse to in še veliko več izveste tukaj!

Tukaj namreč evropski poslanci mesečno poročajo o svojem delu v Evropskem parlamentu in ohranjajo stik z vami.

Veliko užitkov ob branju!