dr. Milan Zver

Poslanec Slovenske demokratske stranke (SDS) in Evropske ljudske stranke (ELS)

Mandati in članstvo

Št. mandatov: 3

  • Prvi mandat 2009-2014
  • Drugi mandat 2014-2019
  • Tretji mandat 2019-2024

Član odbora/delegacije:

  • CULT – Odbor za kulturo in izobraževanje
  • DSAS – Delegacija za odnose z državami južne Azije

Namestnik odbora/delegacije:

  • AFET – Odbor za zunanje zadeve
  • DCAM – Delegacija za odnose z državami Srednje Amerike
  • DLAT  – Delegacija pri Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini
Mandati in članstvo

Št. mandatov: 3

  • Prvi mandat 2009-2014
  • Drugi mandat 2014-2019
  • Tretji mandat 2019-2024

Član odbora/delegacije:

  • CULT – Odbor za kulturo in izobraževanje
  • DSAS – Delegacija za odnose z državami južne Azije

Namestnik odbora/delegacije:

  • AFET – Odbor za zunanje zadeve
  • DCAM – Delegacija za odnose z državami Srednje Amerike
  • DLAT  – Delegacija pri Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini
Dragi prijatelji

Maj 2020

Ta zapis nastaja en dan po objavi zgodovinskega predloga, da si EU na finančnih trgih sposodi 750 milijard evrov in tako napolni sklad za pomoč po šoku, ki ga je povzročil koronavirus. EU se nikoli prej ni zadolžila za tako velik znesek. Denar bomo morali vrniti najkasneje do leta 2058, no, morda uspemo že kaj prej.

Slovenski vladi čestitam, saj bo Slovenija iz tega vira dobila kar 5,1 milijarde evrov. To ni malo denarja in verjamem, da si bo slovensko gospodarstvo s tem lahko opomoglo.

Zadolževanja načeloma ne maram, a tokrat gre za izjemno situacijo. Po gospodarski krizi iz leta 2008 smo “izgubili” celo generacijo mladih, milijoni so še leta iskali prvo zaposlitev. Tokrat smo si v EU enotni – ne želimo izgubiti še ene generacije.

Situacija je izjemna tudi zato, ker ta korak predstavlja solidarnost, kot je v Evropi do zdaj še nismo videli. Bogatejše države bodo pomagale “nabrati” sredstva, ki bodo šla potem v veliki meri državam, ki so v slabšem stanju.

Vračanje takega posojila pomeni, da bo morala EU prej ali slej povečati “lastna sredstva”, npr. z obdavčenjem Amazona, Googla in Facebooka. Več lastnih sredstev pa pomeni, da bo EU manj odvisna od (muhastih) držav članic in na nek način močnejša.

V Evropski uniji se mora še veliko stvari izboljšati, da si bo zaslužila večjo moč. A taka solidarnost je prvi korak v pravo smer. 

Milan

Solidarnost, moč človeštva

April 2020

Koronavirus pomeni veliko preizkušnjo za evropski način življenja, tj. način, ki temelji na svobodi, sožitju in solidarnosti.

Pred Evropskim vrhom, ki se je sestal ta teden preko video konference, je podpredsednik Evropske ljudske stranke in evropski poslanec Gonzales Pons pozval voditelje držav članic, naj razmislijo, ali si želijo Evropsko Unijo, ki bi jo povezoval le skupni trg, ali pa si želijo Evropsko Unijo, ki temelji tudi na solidarnosti.

Evropska unija je v prvi fazi krize zaradi koronavirusa padla na testu. Sistemi za koordinacijo med državami članicami niso uspeli pravočasno odgovoriti na nastalo situacijo. V odsotnosti koordinacije s strani EU, so bile države članice prisiljene same zaščititi svoje državljane.

A v drugi fazi se je EU postavila na noge in sprejela nekaj dobrih in konkretnih ukrepov ter pokazala pripravljenost za zaščito evropskih državljanov.

Poleg vseh ukrepov, ki jih je Evropsko Unija že sprejela in ki jih še mora, da zajezi vse ekonomske in socialne posledice koronakrize, je pomembno, da je glavno vezivo tudi solidarnost. Tako kot je solidarnost pomembna na nivoju družine kot osnovne celice družbe, je ravno tako ključna na nivoju skupnosti – državne, evropske, globalne. Sociologi opredeljujemo solidarnost kot zavezanost posameznikov, ki omogoča kolektivno delovanje in družbeni red. Solidarnost je eden izmed temeljev zdrave in napredne družbe. Nanaša se na vezi v družbi, ki povezujejo ljudi skupaj in dajejo občutek varnosti, pripadnosti.

Solidarnost je tudi eno od šestih načel Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in temeljno načelo Pogodbe o Evropski Uniji, saj predstavlja podstat mnogih drugih človeških vrednot kot so enakopravnost, vključenost in socialna pravičnost, pa tudi prijateljstvo, zvestobo, čast. Vse te vrednote nam Evropejcem omogočajo mirno sobivanje in blaginjo kljub različnim jezikom, kulturam, veram in običajem.

Vsako leto, 20. decembra praznujemo svetovni dan solidarnosti. Ste to vedeli? Generalna skupščina OZN se je namreč leta 2005 odločila, da 20. december razglasi za svetovni dan solidarnosti z namenom, da tudi na globalni ravni poudari pomembnost te vrednote za sodelovanje, razvojno podporo in pomoč.

Poznavalci svetovnih razmer opozarjajo, da bi lahko koronakriza sprožila nemire na geopolitičnem področju. Priča smo že stopnjevanju napetosti med ZDA in Kitajsko. Sedaj, ko čakamo, da znanstveniki najdejo učinkovito zdravilo za zdravljenje COVID-19, pa je solidarnost zdravilo za mir in slogo v družbi sami.

Milan

Poslančev dnevnik

Dobrodošli na spletni strani poslanskih dnevnikov. Te zanima kaj sploh počnejo evropski poslanci? Kakšno je njihovo stališče o aktualnih tematikah? Vse to in še veliko več izveste tukaj!
Tukaj namreč evropski poslanci mesečno poočajo o svojem delu v Evropskem parlamentu in ohranjajo stik z vami.
S klikom na fotografijo poslanca se vam prikaže osebna izkaznica in dnevniki.

 

Veliko užitkov ob branju!

t

Preberi še o drugih poslancih

Share This

S pritiskom na gumb STRINJAM SE, se strinjate da Zavod PIP od tega trenutka dalje in v prihodnosti, na vašem računalniku, shranjuje vaše odločitve, za to da izboljša vašo uporabniško izkušnjo. več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Zapri