dr. Milan Zver

Poslanec Slovenske demokratske stranke (SDS) in Evropske ljudske stranke (ELS)

www.milanzver.eu

Mandati in članstvo

Št. mandatov: 3

  • Prvi mandat 2009-2014
  • Drugi mandat 2014-2019
  • Tretji mandat 2019-2024

Član odbora/delegacije:

  • CULT – Odbor za kulturo in izobraževanje
  • DSAS – Delegacija za odnose z državami južne Azije

Namestnik odbora/delegacije:

  • AFET – Odbor za zunanje zadeve
  • DCAM – Delegacija za odnose z državami Srednje Amerike
  • DLAT  – Delegacija pri Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini
Mandati in članstvo

Št. mandatov: 3

  • Prvi mandat 2009-2014
  • Drugi mandat 2014-2019
  • Tretji mandat 2019-2024

Član odbora/delegacije:

  • CULT – Odbor za kulturo in izobraževanje
  • DSAS – Delegacija za odnose z državami južne Azije

Namestnik odbora/delegacije:

  • AFET – Odbor za zunanje zadeve
  • DCAM – Delegacija za odnose z državami Srednje Amerike
  • DLAT  – Delegacija pri Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini
Drugo predsedovanje Svetu EU

Julij 2021

Spoštovani mladi,

1.julija 2021 je Slovenija drugič v svoji zgodovini prevzela predsedovanje Svetu EU.  Če pustimo ob strani trdovratno pandemijo in nujnost digitalnega in zelenega prehoda ter dvig varnosti in odpornosti zavezništva pred mnogimi predvidljivimi in nepredvidljivimi nevarnostmi, Slovenijo v času predsedovanja čakajo posebni izzivi tako na zunanjepolitičnem področju, kjer je Unija v zadnjem desetletju doživela ogromno porazov, kot tudi pri vprašanjih, ki zadevajo prihodnost Evropske unije.

V času prvega predsedovanja je bila Slovenija zelo uspešna pri krepitvi evro-atlanstkega povezovanja. Na naših tleh sta se ob pomoči predsedujočega Svetu EU Janeza Janše in predsednika Evropske komisije Jose Manuela Barrossa sestala celo ameriški predsednik George W. Bush in ruski predsednik Vladimir Putin. Takrat je Janez Janša predstavljal EU navzven in imel ključno vlogo tudi v zunanji politiki zavezništva. Po Lizbonski pogodbi je razmerje sil na zunanje političnem področju nekoliko spremenjeno, še vedno pa ima država, ki predseduje Svetu EU, močno in pomembno vlogo pri tovrstnih vprašanjih.

Tokrat je prioriteta slovenskega predsedovanja Zahodni Balkan, predvsem v kontekstu širitve EU. Dejstvo, da je Evropska unija v zadnjih letih po brexitu doživela krnitev za eno državo članico, širitve pa ne, je treba spremeniti, predvsem zato, ker smo v zadnjem desetletju ugotovili, da če se EU ne širi, se bo na naše območje svobode, miru in pravičnosti želel širiti kdo drug.  Tudi zato bo Slovenija v oktobru gostila vrh EU-Zahodni Balkan, na katerem bo, upamo, storjen korak naprej v širitvenem procesu.

Izjemno pomembna prioriteta slovenskega predsedovanja – poleg okrevanja in odpornosti po pandemiji – pa je tudi konferenca o prihodnosti Evrope. V času slovenskega predsedovanja se bodo zbrala mnenja vseh različnih evropskih institucij, voditeljev držav, think tankov, državljanov, civilnodružbenih gibanj in iniciativ. Vsako mnenje o tem, kako si predstavljamo Evropo v prihodnje bo pomembno in verjamem, da bomo tudi na Blejskem strateškem forumu v septembru, ki bo v celoti namenjen iskanju odgovorov na ta pereča vprašanja razvoja in prihodnosti evropskega kontinenta, našli in začrtali prave smernice za naprej.

Prav tako sem prepričan, da si bomo konec leta, ko bomo pogledali nazaj na slovensko predsedovanje, lahko čestitali tudi za to, da bomo odpirali žgoče teme in vprašanja ter ponudili ustrezne odgovore v skladu z vrednotami, ki jih v Evropi živimo. To je namreč predpogoj, da Unija ponovno zaživi kot globalni akter. 

Milan

Zmoremo ne samo obstati, ampak postati najboljši

Junij 2021

Dragi mladi,

letos se spominjamo pomembnih mejnikov v zgodovini slovenskega naroda: priprave in razglasitve samostojne in neodvisne države na temelju plebiscitne odločitve Slovencev decembra 1990, zmage v obrambni vojni za Slovenijo, prvih mednarodnih priznanj samostojnosti in neodvisnosti, odhoda jugoslovanske armade in sprejetja nove slovenske ustave.

Zunanje-politične razmere pred 30 leti samostojni Sloveniji niso bile naklonjenem zato si je morala skozi viharje najprej priboriti pozornost, simpatije in zaupanje, preden je lahko računala na podporo mednarodne skupnosti, da se je razšla z nedemokratično državo. Ko smo v slovenskem parlamentu sprejeli formalni okvir za osamosvojitev, so se zle slutnje uresničile. Prisiljeni smo bili prijeti za orožje v obrambni vojni za Slovenijo, ki je odmevala tudi po svetu. K boljši vidnosti Slovenije so prispevali mediji, pa tudi politika ob pomoči šibke diplomatske mreže. Posebno zahvalo pri tem si zaslužijo Slovenci po svetu in v zamejstvu. Nikoli ne bomo pozabili, da so imeli posebno častno vlogo pri rojstvu samostojne države. o je bil čas velikih preizkušenj, napetosti in negotovosti, ki smo jih premagali.

Danes stojimo na novem prehodu v naslednje tridesetletno obdobje, ki ga začenjamo s predsedovanjem Svetu EU. To je odlična priložnost, da si ponovno kot država utrdimo ugled v mednarodni skupnosti. Obdobje finančne krize, migrantske krize, terorističnih napadov, pandemije COVID-19 so nas v zadnjih 13 letih (od našega zadnjega predsedovanja) močno pretresli, vendar pa so nas vsa ta dogajanja tudi bolj povezala. Skupni odgovor na korona krizo je tudi pokazal, da smo skupaj močnejši in uspešnejši.

Ko tako razmišljamo o preteklosti in prihodnosti naše države, ugotavljamo, da smo takrat, ko smo dosegli kak presežek, vselej bili enotni. Pred Slovenijo so ponovno obdobja in okoliščine, ki zahtevajo širšo soglasje. Ne gre le za to, da skupaj in povezani premagamo pandemijo in dostojno izpeljemo predsedovanje, ampak, da izvedemo razvojni preboj, ki nam ga zagotavlja dobra struktura slovenskega gospodarstva in izdatna naložbena injekcija EU v okviru sklada za okrevanje in drugih skladov ter skupnih politik.

Prepričan sem, da zmoremo, kot smo to že večkrat dokazali. Zmoremo ne samo obstati, ampak postati najboljši.

Milan

O človekovih pravicah in svoboščinah

Maj 2021

Dragi mladi,

tokratni Poslančev dnevnik namenjam pisanju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. K temu me je spodbudilo dogajanje, ki mu ni para v novejši evropski zgodovini. Zagotovo ste tudi sami zaznali novice, da so beloruske oblasti prisilno prizemljile Rynairovo letalo, ki je bilo na poti iz Grčije v Litvo. Omenjeno letalo so v beloruskem zračnem prostoru, nenadno začeli spremljati vojaški lovci, ki da so zaznali domnevno varnostno grožnjo. Namesto, da bi letalo pristalo na takrat bližnjem litvanskem letališču, je bilo pospremljeno na letališče v zelo oddaljenem Minsku. Kasneje je postalo jasno, da so beloruske oblasti letalo prizemljile, ker je bil eden izmed potnikov tudi novinar, bloger in opozicijski aktivist Raman Pratasevič, ki je zaradi svojih člankov in prispevkov očitno trn v peti beloruskemu nedemokratičnemu voditelju Lukašenku.

Če pustimo ob strani dejstvo, da je Lukašenko zlorabil vse instrumente, ki sicer pripadajo državi (vojaška letala, letališka infrastruktura, najverjetneje tudi obveščevalne službe, ki so sporočila imena potnikov na krovu), zato da bi poskrbel za aretacijo novinarja in njegove partnerke, pa je še dodatno skrb vzbujajoče to, da se je kot politični voditelj odločil za aretacijo novinarja zaradi opravljanja njegovega dela, izražanja mnenja in aktivnosti, ki jih sicer izvaja tudi beloruska civilna družba, ki stremi k demokraciji in končanju tiranskega režima v njihovi državi.

Prav zato sem vesel, da je mednarodna skupnost enotno nastopila proti takšnemu dejanju državnega terorizma kot tudi, da je enotno zahtevala izpustitev Ramana Prataseviča, ki se je sicer iz zapora oglasil z neprepričljivim videom, kjer so bile vidne fizične poškodbe in njegova prestrašenost.

Dejstvo, da se na obrobju meja Evropske unije dogaja mučenje in fizično nasilje ob aretaciji novinarja, ki je izvrševal pravico do svobode izražanja, se zdi v 21. stoletju, ko evropski narodi ne živimo več v okovih represije, cenzure in verbalnega delikta, povsem nepredstavljivo. Tudi zato je enoten odziv mednarodne skupnosti, ki se je odločila tudi za ostre sankcije proti Belorusiji, tako pomemben. Dokazuje namreč, da je Evropa v ospredje postavila vrednote, ki jim je zavezana, in sicer osebno svobodo ter človekove pravice vsakega posameznika.

Dragi mladi,

verjamem, da omenjeno ravnanje totalitarnega beloruskega režima ne bo ostalo nekaznovano in da bo pritisk mednarodne skupnosti skupaj s sankcijami pripomogel k temu, da bodo beloruske oblasti izpustile tako novinarja Ramana Prataseviča in njegovo partnerko kot tudi vse ostale politične zapornike, ki so zaprti zgolj zaradi izražanja svojega političnega prepričanja oziroma zaradi izvrševanje svoje pravice do svobode izražanja.

Milan

Zrelostni izpit oz. matura

April 2021

Drage maturantke, dragi maturanti,

tokratni Poslančev dnevnik namenjam vsem, ki boste v letošnjem šolskem letu opravljali takoimenovani zrelostni izpit, torej maturo, pa najsi gre za poklicno ali splošno. Kar 7.180 kandidatov vas je prijavljenih k splošni maturi, k poklicni pa 10.623, skupno torej 17.803 kandidatov in kandidatk. Gre za kar veliko število vseh, ki ste zaradi koronavirusne epidemije letošnje šolsko leto ponovno preživeli nekoliko drugače, kot ste ga bili morda vajeni še preden se je pandemija koronavirusa pričela.

Vem, da ste tudi v letošnjem šolskem letu skupaj z učitelji veliko časa preživeli na vizualnih konferencah, da ste v šolskem procesu mnogo znanja pridobivali tudi na podlagi individualnega učenja, tudi določenih tem morda ni bilo mogoče obdelati dovolj celovito in poglobljeno in da je morda šolsko leto tudi zato bilo nekoliko težje kot sicer. Toda tudi pripravljalci in odločevalci v povezavi z maturo se zavedajo, da je učinkovitost pedagoškega procesa na daljavo nekoliko slabša od pouka v šolah, da je lahko problematična tudi morebitna slabša dostopnost do IKT pri nekaterih dijakih, da je v nekaterih primerih lahko težji dostop dijakov do literature in virov, zaradi česar bodo posebnosti letošnjega šolskega leta upoštevali tudi pri pripravi izpitov in pri samih ocenjevanjih. Toda vse le ni tako slabo.

Matura je že več kot 25 let v Sloveniji zelo podrobno in dobro organizirana in tako bo tudi letos, čeprav je bilo v aprilu mogoče zaslediti kar nekaj poročanj medijev o tem, da so pri izvedbi mature nejasnosti, da bodo morda nekatera ocenjevanja celo prestavljena. Prav zato moram na žalost ost bodice nekoliko usmeriti v medije, saj so s takšnim delnim, nepopolnim ali pa celo poročanjem, ki je temeljilo na neuradnih podatkih, med maturante vnašali nemir. Namreč, kdor je spremljal  sporočila ministrstva za izobraževanje, je lahko bil seznanjen s tem, da bodo vsi postopki, navodila in časovnica izvedbe splošne in poklicne mature potekali tako, kot je bilo določeno in predstavljeno decembra lani.  Prav zato se mi je zdela tudi pomembna nedavna izjava direktorja Državnega izpitnega centra dr. Darka Zupanca, ki je zatrdil, da so v šolah, v maturitetnih organih in na Državnem izpitnem centru tudi letos – v covid razmerah – na maturo pripravljeni in da moramo “vsi skupaj zagotoviti šolam pedagoški mir in pustiti maturantom, da se čimbolj v miru lahko pripravijo tudi oni.”

Odločevalci so tudi že podrobneje pojasnili protokole opravljanja mature v primerih okužbe s koronavirusom v razredu med izvedbo mature, higienski ukrepi za izvedbo v šolah so še okrepljeni, v strategijo cepljenja pa je bila na predlog šolske stroke dodana možnost cepljenja. Skratka, urejeno je vse, da bo v aktualnih epidemioloških razmerah matura potekala varno in zdravo za vse.

Z izkušnjami in znanji bivšega ministra za šolstvo in šport verjamem, da kljub vsem izzivom študijskega leta in epidemiološkim razmeram prilagojeni maturi, uspehi pri maturantih in maturantkah ne bodo izostali in da bomo tudi v letošnjem letu lahko ponosni na znanje naših mladostnikov.

Srečno in veliko uspeha vsem!

Milan

Izobrazba in koronavirusno leto

Marec 2021

Dragi mladi,

tokratni Poslančev dnevnik začenjam z mislimi na koronavirusno leto, ki je za nami. Namreč, 4. marca smo zabeležili eno leto, odkar je bil v Sloveniji odkrit prvi primer koronavirusa, 14. marca je novi koronavirus že terjal prvo smrtno žrtev, in lanskega marca so infektologi prvič terjali popolno zaustavitev javnega življenja, kar je privedlo tudi do mnogih ukrepov, ki jih je sprejela vlada Janeza Janše za omilitev in zajezitev širjenja virusa, s katerim se je naša država spopadla prvič.

Verjamem, da v vaših življenjih leto koronavirusne krize odmeva predvsem v pouku na daljavo, v zmanjšanju števila druženj s sovrstniki, v odpovedih koncertov, dogodkov, srečanj, zabav … predvsem pa v krnitvi uživanja brezskrbnosti, ki je tako značilna za mladost, vendar pa je leto prineslo tudi skrb vlade za zdravje vseh, tudi mladih, v teh težkih časih. Čeprav se morda mnogi ne strinjajo s tem, da se je pouk večji del lanskega leta izvajal na daljavo, pa je bil to eden izmed bolj pomembnih ukrepov za zajezitev in omilitev širjenja epidemije, ne le med mladimi, ampak tudi nasploh.

Vlada, ki jo vodi Janez Janša, pa za vas, mlade, ni skrbela zgolj na način, da je z različnimi ukrepi želela zmanjšala verjetnost nastanka okužbe, temveč je tudi na druge načine skušala življenje narediti nekoliko bolj znosno.

Tako je vlada zagotovila računalniško opremo za šole v času epidemije, in sicer je spomladi 2020 šolam dostavila 9.583 kosov osebnih računalnikov, monitorjev, prenosnih  računalnikov, tablic in projektorjev, septembra 2020 pa še dodatnih 4.193 prenosnih računalnikov. Povečala so se finančna sredstva za znanstveno-raziskovalno dejavnost (v letu 2020 zagotovljenih 38,6 milijonov evrov več glede na leto 2019, v letu 2021 pa  40 milijonov evrov več glede na leto 2020), prav tako pa je o dolgem času bilo mnogo sredstev vloženih v športne dejavnosti.  Vlada v osmih proti-koronskih paketih ni pozabila na mlade – študentje in dijaki ste dobili solidarnostni dodatek, omogočeno je bilo podaljšanje študija, za mlade družine se je omogočila finančna pomoč, enako velja za družine z novorojenčki, prav tako pa se je poskrbelo za višji dohodek za tiste dijake in študente, ki so neposredno delali s COVID-19.

Kljub temu, da je bilo leto od lanskega do letošnjega marca težko in da se nahajamo tik pred tretjim valom epidemije koronavirusa, pa močno verjamem, da bo vlada Janeza Janše v teh zdravstveno zahtevnih časih še naprej skrbela za vas, mlade. 

Milan

V našem skupnem interesu je, da se vladavina prava in stanje demokracije ter svobode medijev oceni celovito in nepristransko

Februar 2021

Dragi mladi,

zadnjih 14 dni smo lahko spremljali preštevilne medijske objave o stanju medijske svobode v Sloveniji in o stanju vladavine prava pri nas, zato tokratni Poslančev dnevnik namenjam tej temi. Vse skupaj se je pravzaprav začelo z objavo članka v tujem časniku Politico, kjer je novinarka kot osnovno izhodišče izpostavila tezo, da je v Sloveniji strah pred vlado tako velik, da se novinarji začnejo samocenzurirati, v članku pa je navedla kup anonimnih obtožb, ki so močno škodili naši državi in njenim ljudem. Članek, ki se bere bolj kot politični pamflet slovenske levice v tujini, je pri nas dobil veliko težo, kljub temu, da je temeljil na podlagi anonimnih virov, brez konkretnih odgovorov na očitke s strani uradnih institucij. Članku so kasneje sledile izjave podpredsednice evropske komisije Věre Jourove o zaskrbljujoči situaciji glede medijske svobode v Sloveniji, nato pa še mnenje evropske poslanke iz Nizozemske Sophie ‘in t Veld (D66/Renew), da po njeni oceni obstaja dovolj podlage, da bi skupina Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic, ki jo vodi, začela spremljati razmere v Sloveniji.

Konec preteklega tedna je tako predsednik vlade Janez Janša predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen uradno povabil, naj delovna skupina Evropske komisije v najkrajšem času obišče Slovenijo, da bi se prepričala o stanju demokracije, vladavini prava, neodvisnosti sodstva in svobode ter pluralnosti medijev pri nas. To je premier storil po tem, kot je zapisal v vabilu, ko je tudi podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová ponovila obtožbe v zvezi s svobodo tiska, ki so jih že prej po posamičnih medijskih objavah brez kakršnihkoli dokazov izrekali tiskovni predstavniki Evropske komisije.

Čeprav so slovenski mediji po pismu predsednika vlade predsednici Evropske komisije takoj začeli pisati, da gre za unikum in da si česa takšnega ne bi smeli privoščiti, ob tem pa vendarle navijajo, da stanje pri nas preučijo evropski poslanci s strani levice, pa je dejstvo, da je v času, odkar je vlado prevzel Janez Janša, Slovenija v mednarodni javnosti zelo neobjektivno in enostransko politično predstavljena. Levi politični akterji, ki s pomočjo svojih zvez v tujino izvažajo popačena dejstva, pa z manipulacijami in lažnivimi zgodbami delajo škodo predvsem naši državi in našim ljudem. 

Dragi mladi,

Slovenija je ena od držav tega dela Evrope, ki je preživela totalitarno zlo, v obdobju po osamosvojitvi pa še vedno ni dokončala tranzicije. Prav v tem je tudi vir težav, ki jih ima naša mlada država. Še vedno so namreč zelo živa omrežja, ki želijo vladati iz ozadja in ki se ne želijo odreči svojim privilegijem. Ker želi vlada, ki jo vodi Janez Janša, presekati s koruptivnimi praksami, klientelizmom, ker ne pristaja na vladanje iz ozadja in ker si prizadeva za blaginjo za vse, ne le za prvorazredne, je in bo tudi v prihodnje deležna tolikšnih očitkov in napadov.

V našem skupnem interesu je, da se vladavina prava in stanje demokracije ter tudi nedavno sproženi očitek glede svobode medijev oceni celovito in nepristransko s strani EU ter da se končno tudi jasno pove, da se pravo ne more zlorabljati za zaščito prvorazrednih elit in da ne pristajamo na dvojna merila.

Milan

Znotraj EU imamo različne odtenke zunanje politike

Januar 2021

Dragi mladi,

tokratni dnevnik posvečam zunanji politiki, saj gre za najpomembnejše področje sleherne vlade. Čeprav so članice zavezništva precej vpete v skupno zunanjo in varnostno politiko, pa imajo dovolj maneverskega prostora, da ji dajo svoj lastni pečat. Tako imamo tudi znotraj EU različne odtenke zunanje politike: nekatere države poudarjajo zavezanost ZDA, nekatere so zelo blizu Kitajski ali Rusiji, le malo držav pa je takih, ki bi bile predane zgolj in samo evropski zunanjepolitični strategiji, ki je pod Josepom Borrellom vse manj prepoznavna.

Ena od držav, ki je v zadnjem desetletju izstopila iz vlaka, je bila na zunanjepolitičnem področju prav Slovenija. Navkljub referendumu o vključitvi v EU in Nato, navkljub jasni zakonodaji in drugim strateškim dokumentom, so leve vlade našo zunanjo politiko preusmerjale na jugo-vzhod. Okrepile so sodelovanje z Moskvo, Teheranom, Beogradom, Ankaro itd., zanemarjale pa Bruselj in Washington. To je bilo na zahodu seveda dobro zaznano in Slovenija je bila potisnjena na stran.

Toda aktualna slovenska vlada je na zunanjepolitičnem področju vrnila Slovenijo tja, kjer ji je mesto. Slovenija si je zopet pridobila  pomembno mesto v Bruslju, še posebej v Svetu EU, kjer ima premier vidno vlogo, poleg tega je pred nami predsedovanje Svetu EU, kar dodatno dviga težo in pomen naše države. Pred trinajstimi leti je Slovenija z odliko opravila svojo nalogo in ni razloga, da je tudi letos ne bi.

Vlada je izboljšala tudi odnose z ZDA. Levi dominantni mediji sicer pišejo, da je Slovenija dobila rdeč karton, toda čez lužo dobro vedo, da je slovenska levica protiameriška. Za njih so ZDA simbol kapitalizma, tržnega gospodarstva, demokracije, skratka nekaj, kar je z vidika mainstream levičarja/leve politike vredno zavračanja.  Skratka, stvari se postopoma postavljajo na pravo mesto.

Milan

Spomin na sveti čas rojstva naše države

December 2020

Dragi mladi, 

pred nami je obdobje obhajanja spomina na sveti čas rojstva naše države. To je čas, ko obujamo spomine ne le na pomladno vrenje in zanos, s katerim so ljudje zahtevali demokracijo, temveč tudi na čas, ko so Slovenke in Slovenci združeni stopili na novo, povsem neznano pot ustvarjanja lastne domovine.

Od tistih pomladnih dni je minilo že dobrih 30 let in sedanje generacije mladih o tem času berete iz knjig in učbenikov, nekateri ste morda slišali zgodbe staršev, starih staršev in drugega sorodstva, in verjamem, da so zgodbe, ki jih slišite, zgodbe o pogumu naroda, o enotnosti in zanosu, ki nas je takrat vse preveval.

Naša mlada država je po osamosvojitveni vojni, ko smo ubranili domovino, stopila na pot mednarodnega priznanja, na pot povezovanja v širši evropski skupnosti in transatlantskih organizacijah. Čeprav majhna država, smo postali kredibilen in enakovreden partner z največjimi. Po vodenju celotne EU v letu 2008 smo pridobili zaupanje mnogih, ki so spoznali, da tudi majhne države – takrat nove članice –  lahko vodijo tako veliko in široko občestvo, kot je Evropska unija s 450 milijoni prebivalcev.

A ne le to. Evropske institucije so nam zaupale tudi pregled nad delovanjem tako pomembnih programov, kot je Erasmus+, v katerega so vključeni predvsem mladi, in za katerega sem sam imel dolgotrajna in težka pogajanja, ki so pripomogla k povišanju sredstev v prihodnjem evropskem finančnem okvirju.

Vesel sem, da bo imel v naslednjih sedmih letih ta program na razpolago več kot 26 milijard € in da je eden redkih programov, ki bodo novo obdobje začeli z bistveno višjim proračunom, kot smo ga imeli na voljo v zadnjih 7 letih.

Dragi mladi,

letošnje leto je zaznamovala koronavirusna kriza, ki je zarezala tudi v vaša življenja. Omejitve druženj, srečanj, potovanj, obiskov, šolanje na daljavo, … vse to so pomembne spremembe, ki bodo naš svet krojile dokler ne bomo premagali virusa. Čeprav je mladost običajno sinonim za vihravost in živahnost, pa v tem trenutku potrebuje potrpežljivost, odgovornost ter zavedanje o resnosti situacije. Bolj kot bomo vsi skupaj odgovorni, prej bo ta nočna mora z virusom za nami.

Naj svoj tokratni dnevnik končam z optimizmom in voščilom. Božično-novoletni prazniki naj za vse minejo v harmoniji in prijaznosti, naj vas praznik dneva samostojnosti in enotnosti navda s pristnim navdušenjem nad lastno domovino in naj bo novo leto zdravo. Kajti, če bo zdravo za vse, se bomo lahko vrnili tudi v normalnost, ki smo jo poznali do izbruha virusa. 

 Srečno 2021!

Milan

"Povišica" za Erasmus+

November 2020

Dragi mladi, dragi prijatelji,

danes se na vas obračam s pozitivno novico – in teh v zadnjih mesecih res primanjkuje! Tiče se predvsem Vas, mladih, no, pa tudi na ostale (starostne skupine) nismo pozabili.

Zagotovo vsi poznate Erasmus+, program Evropske unije za šolstvo, mlade, šport in mobilnost. To je eden izmed približno štiridesetih programov Evropske unije; o obsegu sredstev za te programe so se poleti v Bruslju dogovorili voditelji evropskih držav in vlad.

Izkupiček julijskih pogajanj je bil za našo majhno državo izjemno dober: predsednik vlade Janez Janša in njegova ekipa so za Slovenijo izborili več kot 10 milijard evrov sredstev.

Kot Slovenec sem bil izjemno ponosen. Kot poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+ pa vendarle tudi zaskrbljen. Ker so bili vsi osredotočeni na reševanje nacionalnih težav s koronakrizo, kar je razumljivo, so zato izrecno evropski programi bili prikrajšani.

Dilema je bila velika: kako zadržati občutljivo ravnovesje med državami EU, ki so ga po dnevih in nočeh pogajanj dosegli evropski voditelji, a obenem pridobiti več sredstev za evropske programe, med njimi tudi Erasmus+?

Pred dvema tednoma so pogajalske ekipe Parlamenta, Komisije in Sveta EU našle rešitev: ključni evropski programi bodo dobili dodatna sredstva, velik del sredstev pa bo pridobljen iz naslova kazni, ki jih v sodnih postopkih proti gigantom, kot je na primer Amazon, dobi Evropska komisija.

Tako bo volk sit in koza cela – razmerja, o katerih so se julija dogovorili evropski voditelji, bodo ostala nespremenjena, nekateri evropski programi pa bodo dobili dodatna sredstva.

Povišanje je v zaključni faz pogajanj dobilo le devet programov, največ med njimi programa za zdravstvo in raziskave (EU za zdravje in Obzorje Evropa), ki neposredno pomagata reševati koronakrizo.

Takoj na tretjem mestu pa je bil Erasmus+! Dobili smo dodatni 2,2 milijardi evrov!

Bil sem ponosen na ekipo Evropskega parlamenta iz odbora za proračun, očitno pa se je obnesla tudi moja pogajalska taktika, ki je kot kaže pripomogla k temu, da smo na programu dobili tako veliko “povišico”.

In vse to kljub temu, da je mobilnost v okviru Erasmusa zaradi koronavirusa trenutno močno omejena.

Po več kot letu dni se pogajanja o novem Erasmusu, na katerih zastopam Evropski parlament, približujejo koncu. Kljub nasprotovanju nekaterih, se sam trudim, da bi jih zaključili v najkrajšem možnem času.

Želim si, da bi program lahko čimprej zaživel v še močnejši obliki kot do sedaj in da bi dobro služil Vam, mladim, pa tudi vsem ostalim generacijam, ki so v program Erasmus+ tudi vključene.

Milan

Drugi val koronavirusne krize

Oktober 2020

Dragi mladi,

Evropa in z njo tudi Slovenija se nahajata v drugem valu koronavirusne krize. Tako kot ta bolezen spreminja študijske in izobraževalne procese velike večine mladih, ki sedaj na lastni koži spoznavajo digitalno učenje, tako spreminja tudi delo v mnogih poklicih in panogah.

Nekoč nepredstavljivo delo od doma, sedaj zaradi ohranjanja zdravja ljudi, po nekaterih evropskih državah tudi zaradi omejitev delovanja javnega prometa, na nekaterih področjih postaja že skorajda nuja.

Digitalizacija in digitalna transformacija, v katero namerava Evropska unija v prihodnje namenjati veliko sredstev, postajata ne več izbira, temveč obveza. Šolski sistemi se, seveda z nekaj težavami, situaciji prilagajajo v izjemno kratkem času, delovna zakonodaja bo vsem tem spremembam, ki smo jim priča, morala slediti. Enako velja za delo poslancev, za katerega si nismo mislili, da bo v tako kratkem času postalo tudi e-delo. Naša vsakdan je vsaj za nekaj časa močno digitalen oziroma na nekaterih mestih postaja kar e-vsakdan.

Druženje z našimi prijatelji, sodelavci, ljudmi, ki so nam blizu, je v tem trenutku omejeno. A ne le pri nas, tudi drugod po Evropi sprejemajo podobne ukrepe, s katerimi se želi zaščititi zdravje mnogih. Čez poletje smo poslušali, da koronavirus prizadene samo starejšo populacijo s pridruženimi boleznimi. Podatki kažejo, da temu ni tako in da je ogroženo celotno prebivalstvo. Prav zato, ker virus ne izbira, so ukrepi, ki jih sprejemajo države, v tem trenutku za koga morda celo preveč restriktivni, a če jih bomo dosledno upoštevali, bo čas, ko bomo naša življenja spet lahko spravili v ustaljene tirnice, blizu. Druženja na zabavah, gledališčih, prireditvah, so sedaj za nekaj časa postavljena na stran, a le za to, da bomo lahko kasneje, ko bo ta virus premagan, naša druženja še bolj okrepili.

Spoštujmo ukrepe za naš lepši jutri in ostanimo zdravi!

Milan

Nov migracijski in azilni pakt Evropske komisije

September 2020

Spoštovani mladi,

moj zapis nastaja po novinarski konferenci, na kateri je Evropska komisija predstavila nov migracijski in azilni pakt. V ospredje pakta Evropska komisija postavlja mehanizem, ki naj bi omogočil human, vzdržen in trajnosten pristop k reševanju migracijske krize.

Načrt predvideva obvezno sodelovanje držav članic v  mehanizmu, in sicer na način, da se pomaga državam, ki se srečujejo s povečanim obsegom migrantov. Evropska komisija predvideva solidarnostno pomoč, ki temelji na tesni povezavi med premeščanjem migrantov, ki bi lahko izpolnjevali pogoje za azil, in vračanjem nezakonitih migrantov. Ob tem pa naj bi vsaka država članica lahko sama izbrala kak način pomoči želi nuditi najbolj obremenjenim državam.

 A današnja razgrnitev načrta pomeni šele začetek pogajanj, kajti na predstavljeni predlog bosta svoje mnenje podala še Evropski parlament in Svet, končni dogovor pa bo rezultat pogajanj med vsemi tremi institucijami. Ob tem, da so nekatere države članice o načrtu že izrazile stališče, da si ne predstavljajo novega azilnega dogovora brez obveznega premeščanja migrantov.

 Sam obveznih kvot ne podpiram in menim, da je potrebno ohraniti sistem, v okviru katerega države članice samostojno odločajo, ali želijo sprejemati obvezno premeščanje prebežnikov ali ne. Pozdravljam pa nabor novih ukrepov, s katerimi Evropska komisija želi okrepiti nadzor na zunanjih mejah EU ter pospešiti in skrajšati azilne postopke in postopke vračanja ilegalnih migrantov.

 Zavedati se je potrebno, da kar dve tretjini migrantov, ki pridejo v Evropo, ne izpolnjujeta pogojev za azil. Ta podatek tudi kaže, kako potrebna je razvojna pomoč EU državam v njeni soseščini, ki lahko dolgoročno pomaga pri preprečevanju ilegalnih ekonomskih migracij in tudi prepreči delovanje tihotapskih družb na območju Sredozemlja, ki izkoriščajo stisko ljudi in umetno ustvarjajo migrantske valove. Evropska unija je do sedaj namenila veliko sredstev tretjim državam za reševanje in pomoč v migrantski krizi. Krizo je potrebno reševati prav tam, kjer je nastala, zato prav v tovrstnem načinu pomoči vidim največ upanja za dolgoročno rešitev problematike ilegalnih migracij.

Milan

Boj beloruskega naroda za demokracijo

Avgust 2020

Spoštovani mladi,

današnji zapis želim nameniti dogajanju v Belorusiji, ki se nam morda zdi nekako oddaljeno, saj lahko boj beloruskega naroda za demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva ter vladavino prava gledamo bolj po internetnih omrežjih kot naših medijih, vendar pa se mi zdi pomembno opozoriti na dogajanje, ki ga ne moremo poimenovati niti žametna revolucija, niti arabska pomlad, temveč prebujanje naroda izpod strogega režima in avtoritarne diktature. Dogajanje v Belorusiji me v nekaterih ozirih spominja na pomladno vrvenje v naši državi, ko smo se prav tako želeli osvoboditi režima, ki je slovenski narod dušil in ko smo želeli postati gospodar na svoji zemlji ter sami ustvarjati svojo prihodnost.

Zadnje predsedniške volitve v Belorusiji niso bile niti svobode niti poštene, prikrojeni rezultati pa so na ulice pognali stotisoče državljank in državljanov Belorusije, ki zahtevajo svobodo v lastni državi in demokracijo za vse. Avtoritarni režim Aleksandra Lukašenka, zadnjega diktatorja v Evropi, pa se na proteste odziva z nasiljem in brezpravjem. Prizori, ki smo jim priča nad mirnimi protestniki zahtevajo odziv celotne mednarodne skupnosti. Z zadovoljstvom ugotavljam, da se je mednarodna skupnost na dogajanja v Belorusiji že odzvala in se zavzela za vnovične predsedniške volitve, ki bi ob močni prisotnosti OVSE, namenjene opazovanju volitev, lahko edine vodile v stabilizacijo države in zagotovile mir. Tudi morebitne sankcije, ki bi jih mednarodna skupnost usmerila v Belorusijo, bi morale biti skrbno ciljane, da ne bodo prizadele beloruskih državljanov in gospodarstva, pač pa odgovorne posameznike v državi.

Podpiram pogumno belorusko ljudstvo v njihovih prizadevanjih za demokratično in svobodno državo in, tudi s slovensko izkušnjo tako iz obdobja osamosvajanja, zagovarjam pot, ki jo je izbralo ljudstvo. Verjamem, da bodo beloruski državljani vztrajali do svoje končne zmage: svobodne prihodnosti in pravice naroda do samoodločbe o lastni usodi.   

Milan

O vrhu Evropske unije

Julij 2020

Spoštovani bralci rubrike Poslančev dnevnik,

zadnje dni ste verjetno veliko slišali o vrhu Evropske unije, ki je potekal v Bruslju in na katerem so voditelji držav članic po večdnevnih pogajanjih dosegli dogovor o večletnem finančnem okvirju za obdobje 2021 – 2027 in svežnju za obnovo po epidemiji koronavirusa – ta bo pomagal državam, ki so se soočile s to izjemno zdravstveno grožnjo. Niso zastonj besede mnogih, da gre za zgodovinski sporazum, saj je Evropa stopila skupaj in pokazala, da je bit evropske povezave v solidarnosti in stabilnosti vseh držav članic.

Izredno vesel sem, da je slovenski ekipi pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše na napornih in izjemno dolgih pogajanjih uspelo izpogajati kar 10,5 milijard evrov sredstev, od tega 6,6 milijard evrov za kohezijsko politiko in 1,6 milijard za skupno kmetijsko politiko. V okviru instrumenta za okrevanje pa imamo še 2,1 milijard nepovratnih sredstev in 3,6 milijard posojil. Morda zgolj za primerjavo, višina izpogajanih sredstev je skoraj taka kot celoletni proračun naše države. Dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji za Slovenijo prinaša obsežna dodatna sredstva, ki bodo olajšala okrevanje ter spodbudila investicije in gospodarski razvoj v prihodnjih letih. Dogovor prinaša tudi finančno stabilnost in nov zagon, ki ga v teh nepredvidljivih časih še kako potrebujemo. To je odličen izkupiček in izjemen uspeh.

Kljub zadovoljstvu z dogovorom in višino sredstev, ki so namenjena za Slovenijo, pa mi je žal, da je za Erasmus+ namenjeno le 21,2 milijard evrov, kar je veliko manj od predloga Parlamenta in celo manj od začetnega predloga Komisije. Upam, da v prihajajočih pogajanjih med Svetom in Parlamentom kljub vsemu pride do prerazporeditve in okrepitve sredstev za Erasmus+.

Poslančev namig:

Spoštovani, ker se v teh dneh mnogi odpravljate na počitnice, naj vam kljub spremenjeni realnosti zaradi koronavirusa zaželim prijetno doživljanje le-teh in veliko poletnih radosti. Predvsem pa: ostanite zdravi!

Milan

Ob dnevu državnosti

Junij 2020

Dragi mladi,

tokrat se s svojim zapisom še posebej obračam predvsem na vas, na mlajšo generacijo, saj je rubrika Poslančev dnevnik namenjena prav vam. Pred 29. leti je naša država stopila na pot samostojnosti. Zato tokratni dnevnik namenjam temu enkratnemu dejanju v slovenski zgodovini, saj gre za neponovljiv dogodek v življenju neke nacije. Gre za dogodek, za katerega so naše generacije izjemno hvaležne, da so ga doživele, mladi pa bi o rojstvu države, ki pravzaprav ne sega niti stoletje nazaj, morali biti seznanjeni.

Čas pomladnega vrenja, ko smo si kot narod želeli narediti prelom z nedemokratičnostjo velike skupnosti v kateri smo bivali in čas osamosvajanja je bil namreč čas, ko smo se kot narod povezali, združili in poenotili v skupni ideji, da bo Slovenija postala tisti dom, ki ga bomo gradili in negovali sami in v katerem bomo gospodar na svoji zemlji.

V zgolj 29 letih pa vse do danes smo kot država dosegli izjemne dosežke. Uveljavili smo se v svetu, postali smo polnopravni člani Evropske unije, severnoatlantskega zavezništva in nekaterih drugi svetovnih in evropskih mednarodnih združenj. Leta 2008 smo uspešno predsedovali Svetu EU in naši državi ustvarili izjemen mednarodni ugled. Spomnim se, kako so nas voditelji velikih držav hvalili. Sam sem imel kot minister priložnost voditi skupino kolegov na področju izobraževanja in športa. Čestitke za dobro opravljeno delo sem razumel kot del diplomatske korektnosti. Šele kasneje sem spoznal, da to ni običajna praksa, saj so v Evropskem parlamentu zelo kritično secirali vsa nadaljnja predsedovanja. Verjamem, da bo tudi naslednje predsedovanje v letu 2021 prineslo dobre rezultate in odmeve v  mednarodni javnosti.

Čeprav je praznik dan, ko naj bi obujali zgolj lepe dogodke in dosežke, žal ne moremo mimo tega, da kot država vendarle še vedno nismo izpolnili vseh plebiscitarnih sanj in razvili vseh svojih potencialov. Vem, da kot država, kot narod in kot skupnost zmoremo veliko več. Da to dosežemo, pa ne smemo biti razdeljeni, temveč povezani in enotni v ciljih in načrtih za prihodnost. Kajti le sodelovanje in povezovanje prinašata vsem Slovenkam in Slovencem boljšo in svetlejšo prihodnost, utemeljeno na pravičnosti, poštenosti in enakopravnosti vseh. Če bomo kot narod v teh časih v ospredje postavljali vrednote, ki so nas povezale ob osamosvajanju, verjamem, da bo naša prihodnost bleščeča.  Kdor pred sabo vidi tak cilj, mu tudi pot do tja predstavlja veliko zadovoljstvo.

Dragi mladi,

naj ob dnevu državnosti pred našimi domovi ponosno plapolajo slovenske zastave in naj se veselje ob spominu na rojstvo naše domovine širi po vsej Sloveniji.

Iskrene čestitke ob dnevu državnosti!

Milan

Dragi prijatelji

Maj 2020

Ta zapis nastaja en dan po objavi zgodovinskega predloga, da si EU na finančnih trgih sposodi 750 milijard evrov in tako napolni sklad za pomoč po šoku, ki ga je povzročil koronavirus. EU se nikoli prej ni zadolžila za tako velik znesek. Denar bomo morali vrniti najkasneje do leta 2058, no, morda uspemo že kaj prej.

Slovenski vladi čestitam, saj bo Slovenija iz tega vira dobila kar 5,1 milijarde evrov. To ni malo denarja in verjamem, da si bo slovensko gospodarstvo s tem lahko opomoglo.

Zadolževanja načeloma ne maram, a tokrat gre za izjemno situacijo. Po gospodarski krizi iz leta 2008 smo “izgubili” celo generacijo mladih, milijoni so še leta iskali prvo zaposlitev. Tokrat smo si v EU enotni – ne želimo izgubiti še ene generacije.

Situacija je izjemna tudi zato, ker ta korak predstavlja solidarnost, kot je v Evropi do zdaj še nismo videli. Bogatejše države bodo pomagale “nabrati” sredstva, ki bodo šla potem v veliki meri državam, ki so v slabšem stanju.

Vračanje takega posojila pomeni, da bo morala EU prej ali slej povečati “lastna sredstva”, npr. z obdavčenjem Amazona, Googla in Facebooka. Več lastnih sredstev pa pomeni, da bo EU manj odvisna od (muhastih) držav članic in na nek način močnejša.

V Evropski uniji se mora še veliko stvari izboljšati, da si bo zaslužila večjo moč. A taka solidarnost je prvi korak v pravo smer.

Milan

Solidarnost, moč človeštva

April 2020

Koronavirus pomeni veliko preizkušnjo za evropski način življenja, tj. način, ki temelji na svobodi, sožitju in solidarnosti.

Pred Evropskim vrhom, ki se je sestal ta teden preko video konference, je podpredsednik Evropske ljudske stranke in evropski poslanec Gonzales Pons pozval voditelje držav članic, naj razmislijo, ali si želijo Evropsko Unijo, ki bi jo povezoval le skupni trg, ali pa si želijo Evropsko Unijo, ki temelji tudi na solidarnosti.

Evropska unija je v prvi fazi krize zaradi koronavirusa padla na testu. Sistemi za koordinacijo med državami članicami niso uspeli pravočasno odgovoriti na nastalo situacijo. V odsotnosti koordinacije s strani EU, so bile države članice prisiljene same zaščititi svoje državljane.

A v drugi fazi se je EU postavila na noge in sprejela nekaj dobrih in konkretnih ukrepov ter pokazala pripravljenost za zaščito evropskih državljanov.

Poleg vseh ukrepov, ki jih je Evropsko Unija že sprejela in ki jih še mora, da zajezi vse ekonomske in socialne posledice koronakrize, je pomembno, da je glavno vezivo tudi solidarnost. Tako kot je solidarnost pomembna na nivoju družine kot osnovne celice družbe, je ravno tako ključna na nivoju skupnosti – državne, evropske, globalne. Sociologi opredeljujemo solidarnost kot zavezanost posameznikov, ki omogoča kolektivno delovanje in družbeni red. Solidarnost je eden izmed temeljev zdrave in napredne družbe. Nanaša se na vezi v družbi, ki povezujejo ljudi skupaj in dajejo občutek varnosti, pripadnosti.

Solidarnost je tudi eno od šestih načel Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in temeljno načelo Pogodbe o Evropski Uniji, saj predstavlja podstat mnogih drugih človeških vrednot kot so enakopravnost, vključenost in socialna pravičnost, pa tudi prijateljstvo, zvestobo, čast. Vse te vrednote nam Evropejcem omogočajo mirno sobivanje in blaginjo kljub različnim jezikom, kulturam, veram in običajem.

Vsako leto, 20. decembra praznujemo svetovni dan solidarnosti. Ste to vedeli? Generalna skupščina OZN se je namreč leta 2005 odločila, da 20. december razglasi za svetovni dan solidarnosti z namenom, da tudi na globalni ravni poudari pomembnost te vrednote za sodelovanje, razvojno podporo in pomoč.

Poznavalci svetovnih razmer opozarjajo, da bi lahko koronakriza sprožila nemire na geopolitičnem področju. Priča smo že stopnjevanju napetosti med ZDA in Kitajsko. Sedaj, ko čakamo, da znanstveniki najdejo učinkovito zdravilo za zdravljenje COVID-19, pa je solidarnost zdravilo za mir in slogo v družbi sami.

Milan

Poslančev dnevnik

Dobrodošli na spletni strani poslanskih dnevnikov. Te zanima kaj sploh počnejo evropski poslanci? Kakšno je njihovo stališče o aktualnih tematikah? Vse to in še veliko več izveste tukaj!

Tukaj namreč evropski poslanci mesečno poročajo o svojem delu v Evropskem parlamentu in ohranjajo stik z vami.

Veliko užitkov ob branju!

t

Preberi še o drugih poslancih

Share This

S pritiskom na gumb STRINJAM SE, se strinjate da Zavod PIP od tega trenutka dalje in v prihodnosti, na vašem računalniku, shranjuje vaše odločitve, za to da izboljša vašo uporabniško izkušnjo. več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Zapri