Irena Joveva

Poslanka Liste Marjana Šarca (LMŠ) in Renew Europe (RE)

www.irenajoveva.si

Mandati in članstvo

Št. mandatov: 1

  • Prvi mandat 2019-2024

Članica odbora/delegacije:

  • CULT – Odbor za kulturo in izobraževanje
  • D-MK – Delegacija pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija

Namestnica odbora/delegacije:

 

  • EMPL Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
  • ENVI Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
  • BECA Posebni odbor za boj proti raku
  • DPAL Delegacija za odnose s Palestino
  • DCAS Delegacija pri odborih za parlamentarno sodelovanje EU-Kazahstan, EU-Kirgizistan, EU-Uzbekistan ter EU-Tadžikistan in za odnose s Turkmenistanom in Mongolijo
  • DACP Delegacija pri skupni parlamentarni skupščini AKP-EU
Mandati in članstvo

Št. mandatov: 1

  • Prvi mandat 2019-2024

Članica odbora/delegacije:

  • CULT – Odbor za kulturo in izobraževanje
  • D-MK – Delegacija pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija

Namestnica odbora/delegacije:

 

  • EMPL Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
  • ENVI Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
  • BECA Posebni odbor za boj proti raku
  • DPAL Delegacija za odnose s Palestino
  • DCAS Delegacija pri odborih za parlamentarno sodelovanje EU-Kazahstan, EU-Kirgizistan, EU-Uzbekistan ter EU-Tadžikistan in za odnose s Turkmenistanom in Mongolijo
  • DACP Delegacija pri skupni parlamentarni skupščini AKP-EU
(Ne)povratno v prihodnost

Marec 2021

Ko slišim izraz “nepovratna sredstva”, se mi običajno dvigne pritisk. Ne zato, ker izraz ne bi bil pravilen, temveč zato, ker ga veliko ljudi v osnovi ne razume. Bistvo tega izraza je namreč velikokrat zamolčano.

Enostavneje se ne da pojasniti: EU se bo zadolžila in denar dala državam članicam, torej tudi Sloveniji. Slovenija bo ta denar razdelila, dobilo ga bo denimo tudi podjetje X. To bo označeno kot nepovratna sredstva, ker podjetje X resda ne bo vračalo tega denarja, a to ne pomeni, da bo kar odpisan. Vračala ga bo EU. Del EU pa smo mi vsi.

Kaj želim povedati? Nič ni narobe s tem, da bomo dobili ta denar za raznorazne projekte, seveda ne. Toda moramo se zavedati, da bo vse to del dolga EU, ki ga bo naslednjih več deset let (!) nekdo odplačeval. Kdo?

Draga mladina,

vi ste tisti, ki utegnete to breme nositi. In še bolj naši otroci. In njihovi otroci. In ZATO je nujna reforma lastnih virov EU, o čemer bomo odločali ta teden na ‘mini plenarki’.

Med novimi lastnimi viri bi bili davek na plastiko, ogljični davek, digitalni davek. S tem bi se breme preneslo na onesnaževalce, digitalne velikane, korporacije, hkrati pa bi to lahko pozitivno vplivalo na njihovo delovanje.

Poleg tega bi EU dobila dodaten lasten vir prihodkov, ki ne bi bil odvisen od pogajanj voditeljev držav vsakih sedem let okoli proračuna. Čeprav je zamišljeno odplačevanje enkratnega dolga, bi lahko v prihodnosti financirali tudi druge programe ali imeli višji proračun, če bi od teh virov pritekalo več denarja.

Ni slabo, kajne? Naj se uresniči tudi v praksi.🤞

Irena

Za naslednjo generacijo: Pogumno tja, kamor še nihče ni šel

Februar 2021

Draga mladina,

tokrat se bom osredotočila na Sklad za okrevanje in odpornost (RRF*). O njem ste lahko prebrali že precej in ker ne dvomim, da ste, bom nadaljevala le z enim področjem. Tiče se sicer tudi mene, še bolj pa vas in tistih, ki jih sploh še ni na tem svetu: Naslednje generacije.

Ko mene (in najbrž večine vas) še ni bilo na tem svetu, leta 1987, so začeli predvajati eno serijo, ki so ji menda pripisovali malo možnosti za ‘veleuspeh’. Postala je prav to, brez nje pa bi bil svet definitivno revnejši. Naloga njihove vesoljske ladje Enterprise je pogumno iti “tja, kamor še nihče ni šel”. Seveda govorim o Zvezdnih stezah: Naslednji generaciji.

Zakaj, če sem napisala, da bom govorila o RRF? Zato, ker gre EU s tem skladom lahko “tja, kamor še nihče ni šel”, in ker bi bila brez njega – v tem primeru dobesedno – revnejša. Priložnost je zgodovinska, a sredstva bo treba izkoristiti smotrno.

Ukrepi morajo zagotoviti, da vpliv trenutne krize ne bo trajno vplival na naslednjo generacijo in da se generacijska vrzel ne bo poglabljala. To je jasno zapisano v uredbi. Že iz smernic pa je razvidno, da bodo morale države razložiti, kako bodo nacionalni načrti spodbujali politike za naslednjo generacijo.

Kaj glede tega počne slovenska vlada, trenutno ne ve nihče. Razen, kakopak, njih. Dejstvo je, da se bo s pomočjo RRF dalo storiti ogromno, ampak potrebna bo vizija. In če so Zvezdne steze znanstvena fantastika, mora biti naš načrt vse prej kot to!

*RRF: Recovery and Resilience Facility

Irena

Obljuba dela dolg

Januar 2021

Dragi moji,

v decembrskem zapisu sem namreč napovedala, da se bom v januarskem na hitro ozrla na svoje delo v minulem letu. Ne glede na to, da od marca niti enkrat nisem šla v Bruselj (najbrž ena redkih poslancev, če ne celo edina), je bilo delovanje na daljavo kar pestro. Najprej se je bilo treba začeti privajati na novo realnost, nato na milijon in eno aplikacijo, predvsem pa – kot Evropski parlament – ugotoviti, kako pomagati v nastali situaciji, kolikor lahko. To smo tudi storili.

Največji dosežek EU kot take? Zgodovinski dogovor glede Sklada za okrevanje. Največji dosežek konkretno mojega dela? Postala sem članica kar štirih odborov, bila sem poročevalka v senci pri več kot desetih poročilih. In največji dosežek osebno? Nisem ‘odletela’. Ostajam taka, kot sem bila. S to razliko, da že mesece skoraj vedno lahko delam v trenirki. Ali, še bolje, pižami! 😉

Tako, zdaj pa še malo o sedanjosti. Za nami je že prva letošnja ‘plenarka’, kjer sem spregovorila o cepljenju. Cepila se bom takoj, ko se bom lahko, a to ne pomeni, da ta hip podpiram uvedbo “cepilnih potnih listov”, ko gre za nezdravstveni vidik. Prvič: Dokler ne omogočimo cepljenja vsem, ki to želijo, se nimamo kaj pogovarjati o tem. Drugič: Ne smemo diskriminirati tistih, ki se iz zdravstvenih razlogov sploh ne morejo cepiti!

Da ne bomo samo o resnih temah, bom tokrat končala z malo reklame. 😁 V januarskih Obrazih najdete moj daljši intervju. Marsikaj je povedano že z naslovom.

Bodite dobro!

(foto: osebni arhiv poslanke)

Irena

…Zdrav’ga!!!

December 2020

Pa smo pri koncu 2020. Končno, kajne? Doslej ste najbrž že prebrali mali milijon čestitk, ki poleg tipičnih voščil tokrat seveda vsebujejo tudi, recimo temu ‘(ne)koronaželje’. Zato ne bom dolgovezila, povem pa, da tudi, kar se mene tiče, absolutno ni potrebe, da bi bilo prihodnje leto prav zelo podobno letošnjemu.

Kar se EU tiče, medtem vseeno upam, da smo se iz krize vsaj kaj naučili. Denimo, kako zares delovati solidarno in ne zgolj besedičiti o tej najpomembnejši vrednoti. Menim, da se je evropska solidarnost v dejanjih izkazala ravno te dni. Z začetkom množičnega cepljenja, katerega porazdelitev je – po zaslugi Unije! – enakopravna po vseh državah članicah. Da je bilo to sploh mogoče, pa se je v prvi vrsti vendarle treba zahvaliti znanosti: stroka je tista, ki je ta preboj omogočila. Za to jim moramo biti neizmerno hvaležni; kot tudi za to, da kljubujejo vsem teorijam zarote.

Ker mi počasi zmanjkuje dnevniškega prostora, se bom na svoje letošnje delo v Evropskem parlamentu ozrla v januarskem zapisu, preostanek tokratnega pa raje izkoristila za… Enega “srečn’ga pa zdrav’ga!”

Sklepam, da bo v prihodnjih dneh tudi ta stavek postal del na začetku omenjenega malega milijona čestitk, a če smo ga do zdaj uporabljali zlasti iz navade, sem prepričana, da ga bomo tokrat drug drugemu zaželeli bolj zares. Predvsem ZDRAV’GA!!!

Draga mladina,

vem, da vam gre vse skupaj že pošteno na živce, vsi komaj čakamo, da bo mimo, toda kljub temu vam bom napisala še to: Praznujte odgovorno. 🥂

Irena

Umetnost možnega

November 2020

Draga mladina!

Upam, da ste dobro. Razmeram navkljub. Vem, da sem tako (najmanj) enkrat že začela en tak dnevniški zapis, toda žal trenutna situacija ne omogoča drugačnega, lepšega začetka.

Medtem je v Evropskem parlamentu za nami še en pester plenarni teden (seveda na daljavo). Z ne ravno prijetnimi temami, toda zato toliko pomembnejšimi. Med njimi je zagotovo ključno dogajanje okrog evropskega proračuna in sklada za ‘pokoronsko’ okrevanje v skupni vrednosti dobrih 1800 milijard evrov (da, gre za tisoč osemsto milijard evrov!), pri katerih še vedno ne vemo, kdaj bo ‘padel’ končni dogovor. Krivca za to sta veta Poljske in Madžarske. Zakaj? Zaradi zahteve, da se izplačila pogojujejo s spoštovanjem vladavine prava.

V bistvu že samo po sebi pove dovolj dejstvo, kateri dve državi (oziroma voditelja) blokirata dogovor. In enako velja za dejstvo, kateri premier jima pri tem “drži štango”. To dokazuje, do kam so nekateri politiki zmožni iti – samo zato, da zavarujejo svoje interese ali interese prijateljev. Na koncu bodo namreč – če dogovora ne bo (pravočasno) – kratko potegnili LJUDJE.

Po drugi strani pa verjetno poznate rek o politiki kot umetnosti možnega. Zato vendarle mislim, da bomo prišli do nekega dogovora. A že zdaj poudarjam: brez mehanizma glede vladavine prava ne bo šlo, ker nas v Parlamentu večina ne bo potrdila dogovora brez tega.

 P.S.: Od prihodnjega meseca dalje boste dnevniške zapise lahko spremljali na moji Facebook strani, kjer – poleg Instagrama in svoje spletne strani – tudi sicer redno objavljam informacije o svojem delu. Se beremo!

Irena

Meje med ‘online’ in ‘offline’ že zdavnaj ni več

Oktober 2020

Živjo, draga mladina!

Ob trenutnih razmerah naj najprej zapišem, da resnično upam, da ste vsi dobro. V Evropskem parlamentu delo še vedno teče na daljavo, le da od prejšnjega tedna s pomembno novostjo. Končno so na daljavo mogoči tudi plenarni govori! Sama sem to priložnost izkoristila ob sprejemanju treh poročil Akta o digitalnih storitvah in tako – po več kot sedmih mesecih – le stopila v neposrednejši stik z institucijo in Brusljem; in to iz ljubljanske pisarne Evropskega parlamenta.

Seveda vseh teh opcij na daljavo ne bi bilo, če se ne bi pojavil COVID-19, ki nas je vse samo še bolj pahnil v digitalni svet. Zato menim, da je zdaj še toliko bolj nujno ta digitalni prostor primerno urediti.

Ne bom vas ‘gnjavila’ s tehnikalijami Akta, a zdi se mi prav, da vam na kratko predstavim vsaj bistvo. Nekaj tehnoloških velikanov namreč nadzoruje velik del naših življenj, a tudi ogroža demokratičnost naših družb. Digitalni svet, ki je pravzaprav velik, če ne že največji del naše realnosti, se vsakemu od nas prikazuje drugače; tako, kot nam ga na podlagi naših osebnih podatkov ponujajo algoritmi. Te sisteme se žal da enostavno manipulirati, širiti dezinformacije, prodajati nelegalne, škodljive izdelke… Zato z Aktom predlagamo jasna pravila za moderiranje vsebin na spletu, zahtevamo možnost pritožbenega mehanizma za uporabnike in človekov nadzor nad algoritmi. Samoregulacija platform ni dovolj, za svojo vlogo morajo prevzeti odgovornost! Ljudje moramo vedeti, kdo stoji za prikazovanjem vsebin na družbenih omrežjih, nad svojo identiteto pa moramo imeti nadzor MI.

(foto: EP)

Irena

Besede mičejo, zgledi vlečejo*

September 2020

Ojla!

September je poleg dežja, sivine in mraza prinesel še nabito polne dnevne rede; tako na odborih kot na plenarnih zasedanjih Evropskega parlamenta. Še vedno sicer vse teče na daljavo, a to ne pomeni, da je dela kaj manj. Hkrati pa ga je veliko več (lahko) tudi doma.

S tem ne mislim na dobesedno doma, temveč na to, da je po mojem mnenju ta čas treba izkoristiti za čimveč terena doma, po Sloveniji, kolikor seveda dopuščajo razmere. In tako sem minuli teden organizirala okroglo mizo. O (ne)resnici, (dez)informacijah in (ne)kulturi. Z res odličnimi, vsebinskimi gosti, pa tudi z eno posebno gostjo: podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo.

Pozdravila nas je po videopovezavi in izpostavila prizadevanja na evropski ravni, da bi bilo tisto, kar vidimo, beremo in slišimo na spletu, bolj jasno in pregledno. Šele, ko veste, kaj kdo sponzorira, namreč lahko ocenite točnost informacije, kar je ključno.

Poleg medijske (in spletne) pismenosti je ključna tudi kultura. Kako doseči, celo zahtevati, celovito družbeno odgovornost, če pri večini tistih na oblasti, ki bi morali prvi biti zgled, ni niti osnovne politične odgovornosti? No, zame sicer ti ljudje so zgled. Zgled, kakšna kot političarka – in tudi sicer – ne želim postati.

Da ne bomo samo o slabem… Če smo že pri kulturi, vam želim sporočiti še, da smo končno potrdili resolucijo o kulturni obnovi Evrope, ki vsebuje konkretne predloge in možnosti pomoči kulturno ustvarjalnemu sektorju. Upam, da jo bo slovenski minister za kulturo ne le prebral, ampak upošteval.

*SSKJ: preg., govorjenje ima manjši vpliv, privlačnost kot dejanje

Irena

A kaj, ko se vse (lahko) spremeni v nekaj dneh…

Avgust 2020

Draga mladina!

Upam, da ste vendarle uspeli tudi kaj uživati v poletju in iti kam na dopust. Ta mesec smo bili bolj dopustniški tudi mi, toda poletje bliža koncu. To za vas načeloma pomeni povratek v šolske klopi, za nas pa – po skoraj pol leta dela od doma – načeloma povratek v Bruselj in (morda tudi) Strasbourg. Sama sem se odločila, da bom vsaj prvi teden septembra še ostala doma, kljub temu, da bi se z diplomatskim potnim listom lahko izognila karanteni. Glede na trenutno epidemiološko sliko v Belgiji se mi namreč ne zdi vredno tvegati, saj bo naše delo v vsakem primeru še vedno potekalo na daljavo.

Nekako sem se že sprijaznila s tem, da se stanje lahko vsak dan spreminja, zato se pač tudi mi prilagajamo in odločamo sproti. Ne glede na to, od kod bom delala, bo dela ogromno. Čakajo nas poročila, ki jih moramo začeti sprejemati, ker že precej zamujamo; denimo pravica intelektualne lastnine za razvoj tehnologij umetne inteligence, Strategija EU za enakost spolov, evropsko podnebno pravo…

Medtem je (politično) pestro tudi doma, zato bi vam želela položiti na srce še nekaj. Ne želim se ponavljati, saj si moj zapis o tem, kdaj in kje se konča strpnost do nestrpnosti, lahko preberete na Facebooku, vam pa želim na tem mestu zapisati naslednje: Če na spletu naletite na sovražni govor, spregovorite o tem in/ali zadevo prijavite.

 Za konec pa mi dovolite, da vam zaželim še kar se da “normalno”, predvsem pa uspešno novo šolsko leto. Srečno!

 

(foto: osebni arhiv poslanke)

Irena

AOC, Orwell in vzor(c)i

Julij 2020

Razmišljam… O čem naj pišem v tokratnem dnevniku? O evropskem proračunu vam bodo, sklepam, pisali ter razglabljali ostali kolegice in/ali kolegi. Jaz pa bom glede tega zapisala le, da je nedavni dogovor voditeljev držav članic EU – ki ga sicer moramo potrditi še v Evropskem parlamentu – resda zgodovinski, toda absolutno premalo ambiciozen. Namreč, s politiko ‘več z manj’ (več projektov z manj denarja) na dolgi rok ne bo šlo. Še manj bo šlo s koriščenjem evropskih sredstev in hkratnim neupoštevanjem temeljnih evropskih vrednot. Recimo… Vladavine prava.

Saj veste, na koga vse mislim v tem primeru, kajne? Ker gre za vzorce. In prav za te želim izkoristiti preostalih 130 besed. O vzorcih je, na primer, minuli teden v svojem vrhunskem govoru med drugim pripovedovala demokratska kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez (znana tudi kot AOC). Če si videoposnetka njenega odziva na “opravičilo” republikanskega kolega Teda Yohoja še niste pogledali, priporočam. O seksizmu. Nezmožnosti priznanja, nespoštovanju drug(ačn)ih, “vzgoji” in “tradicionalnih vrednotah”. O primitivizmu in egocentrizmu. Mogoče, samo mogoče, zasledite kakšen vzorec…

…In medtem enako priporočilo velja za Orwellov roman 1984. Čeprav ni ravno poletno lahkotno branje, vem, a sama ga ravno te dni (spet) berem. Če ga kdo od vas še ni prebral, priporočam. No, pa tudi, če ste ga že, priporočam. O želji po nazdoru. Potenciranju izrednih razmer, sprenevedanju, manipulaciji in – najpomembnejše – posodabljanju preteklosti. Mogoče, samo mogoče, zasledite kakšen vzorec…

 

Dragi bralke in bralci,

družba 21. stoletja ne potrebuje teh slabih vzorcev. Potrebuje dobre vzore.

(foto vir: EP/ Mathieu Cugnot)

Irena

Vračanje v ‘normalo’, v Bruselj in na Nizozemsko*

Junij 2020

Minuli teden smo imeli plenarno zasedanje na daljavo, četrto zapored. Vendar je bilo tokrat nekako bolj običajno, bolj “strasbourško”. Z drugimi besedami: na dnevnem redu je bila – poleg seveda COVID-19 in ukrepov v zvezi s tem – še paleta preostalih, različnih tematik. Zato se v tem dnevniku lahko končno tudi vsebinsko osredotočim na kaj drugega… In to bodo dezinformacije.

Dezinformacije so problematične vedno, ne le zdaj. A, roko na srce, praktično nemogoče je razviti mehanizem za razločevanje verodostojnosti informacij. Pravica do svobode govora mora biti spoštovana, kar pa otežuje omejevanje dezinformacij, ki so mnogokrat podane v obliki mnenja. Zato je ključna kritična pismenost: previdnost in izobraženost pri sledenju informacij vsaj do mere, ko smo sposobni razlikovanja med informacijo in mnenjem. Hkrati je pomembno poznati vir. Če veš, od kod informacija prihaja, lažje oceniš njeno (ne)verodostojnost.

Zakaj pišem o tem? Ker smo med drugim na zasedanju dali zeleno luč posebnemu parlamentarnemu odboru, ki bo ustanovljen predvidoma jeseni in se bo osredotočal tudi na dezinformacije. Ta odbor je bil sicer več kot potreben že zdavnaj, toda bolje pozno kot nikoli, kajne?

*Takoj po evropskih volitvah se je na Twitterju (kakopak) pojavil “vic” (berite: dezinformacija), v katerem je v glavni vlogi moja malenkost, ki naj bi dejala, da se veseli odhoda v Bruselj, ker še nikoli ni bila na Nizozemskem. To se seveda nikoli ni zgodilo, česar pa moji Twitter “oboževalci”, tudi po enem letu, ne morejo preboleti. 😬

Lepe in sončne počitnice! 😎

(foto: osebni arhiv poslanke)

Irena

Po letu dni od evropskih volitev...

Maj 2020

Dragi ‘moji’.

V dosedanjih poslančevih dnevnikih nas vseh osem piše le o trenutnih razmerah. Ker pa sem sama prejšnjič izrazila upanje, da bom naslednjič lahko pisala še o čem drugem, sem se zdaj kar odločila: Ne bom samo upala, ampak bom – teh 190 besed, kolikor jih imam še na voljo 😆 – izkoristila za to, da namensko sploh ne omenim besed(n)e (zveze), ki jo slišimo, kaj pa vem, nekje 39583-krat na dan. 🙄

Skratka… Maj je bil zame dokaj pester; glede na situacijo, seveda. Z ekipo se te dni ukvarjamo zlasti z Digitalnim storitvenim aktom, saj sem poročevalka v senci za tri mnenja v zvezi z njim. Smo še bolj na začetku, zato vam bom kaj več napisala v prihodnjih mesecih. Hkrati so/ste 😄 mi kar nekaj dela dali še srednješolci z raznoraznimi vprašanji. Vam moram priznati, da sem bila noro vesela slehernega. Zelo rada se namreč posvetim pisnim odgovorom, zanje si lahko vzamem več časa in jih oblikujem v svojem stilu; tako, da je takoj jasno, da so moji, osebni.

Bom še tokratni zapis končala bolj osebno. Danes je točno leto dni od evropskih volitev. Dobro leto dni od moje obljube, da nikoli ne bom pozabila, kdo sem, od kod prihajam, kaj so moje vrednote in koga zastopam. Od takrat se je sicer res spremenilo neverjetno veliko, ampak to, da bi pozabila karkoli od naštetega, se ni. In ne bo.

Drž’te se! Pa pošljite (še) kakšna vprašanja, če jih imate. 😉

(foto: osebni arhiv poslanke)

Irena

Dragi bralke in bralci!

April 2020

Toliko se dogaja, da ne vem, kje začeti. 😂

Šalo na stran, resnično je že kar hudo, da se še vedno težko govori o čemerkoli drugem, medtem ko o zadevah glede korone verjamem, da veste vse in še več. Prepričana sem, da veste tudi, da nobena evropska ustanova ne počiva. Tudi mi, evropski poslanke in poslanci, pač na daljavo delamo vse, kar lahko, za soočanje s situacijo. Tako kot na marčevskem smo tudi na aprilskem zasedanju sprejeli več ukrepov, podobno bo – sklepam – sledilo maja.

Se pa zadnje čase vedno bolj sprašujem (in verjetno nisem edina), kako bo videti vse skupaj čez, ne vem, mesec, dva, tri? Ko nas bodo spet “spustili ven”, na druženja, potovanja, delo v (kolikor toliko) normalnih pogojih? Se bomo res kaj naučili iz vsega tega? Ali bo na koncu ne le vse tako, kot je bilo, ampak še huje? Par dni nazaj sem zasledila intervju enega italijanskega pisatelja, ki se boji, da bo strah minil, preden bi nas spodbudil k (nujnim) spremembam…

Kaj naj vam rečem? Bi vam morala natresti tiste tipične floskule, kaj vse bo in ne bo in zakaj, ker naj bi mi, soodločevalci, kaj več vedeli? Ne. Vsaj trenutno temu ni tako. Imamo pa takih vsevednežev več kot preveč, to je pa dejstvo. 😉 Sama se tega ne grem in si niti ne upam napovedovati ničesar. Upam pa, da bom naslednjič lahko pisala še o čem drugem. Želim vam razmeram prilagojen, toda vseeno čudovit mesec maj!

Irena

Dragi bralke in bralci!

Marec 2020

Danes je sreda, 63. marec 2020. smile Tako nekako se najbrž počutimo te dni, kajne? Vsi imamo ‘poln kufer’ tega hudičevega virusa in strogega omejevanja vsega mogočega, prej samoumevnega. ‘Poln kufer’ tega, da poslušamo, beremo, gledamo in se konec koncev tudi sami (hote ali nehote) pogovarjamo večinoma le o COVID-19. Žal…

Ne, ne bom pametovala, kaj morate in česa ne smete. Tisti, ki razumemo ali (vsaj) poskušamo razumeti, upoštevamo napotke in ukrepe. Tistim, ki jim pa še vedno ni jasno, se po mojem mnenju ne bo dalo dopovedati prav veliko (več).

Kaj medtem počne EU? Verjamem, da se to marsikdo sprašuje. Upravičeno? Absolutno. Kar se Evropskega parlamenta tiče, vam lahko povem, da smo na izrednem zasedanju 26. marca, ki je prvič doslej teklo na daljavo, sprejeli ukrepe, ki med drugim namenjajo denar za boj s to krizo.

Jasno je, da bodo sledili novi ukrepi. Upam, da čimprej. Upam pa si tudi trditi, da nihče, ampak resnično nihče, ni bil pripravljen na to, da bo svet obrnjen na glavo. Kako iti preko ozkoglednosti, sebičnosti in predvsem občutka negotovosti pri boju proti nečemu, kar se požvižga na meje, rase, porekla, narodnosti, politična, verska in druga prepričanja?

Vsak, ki lahko pomaga, bi moral pomagati. Žal ni vsak človek Človek… A hkrati menim, da marsikdo niti človek ni. Izkoriščanje situacije je vse prej kot človeško.

Končala bom optimistično – z upanjem, da bom naslednjič pisala o čem lepšem.

Ostanite zdravi, ostanite doma in (p)ostanite ljudje!

Irena Joveva

Poslančev dnevnik

Dobrodošli na spletni strani poslanskih dnevnikov. Te zanima kaj sploh počnejo evropski poslanci? Kakšno je njihovo stališče o aktualnih tematikah? Vse to in še veliko več izveste tukaj!

Tukaj namreč evropski poslanci mesečno poročajo o svojem delu v Evropskem parlamentu in ohranjajo stik z vami.

Veliko užitkov ob branju!

t

Preberi še o drugih poslancih

Share This

S pritiskom na gumb STRINJAM SE, se strinjate da Zavod PIP od tega trenutka dalje in v prihodnosti, na vašem računalniku, shranjuje vaše odločitve, za to da izboljša vašo uporabniško izkušnjo. več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Zapri