Irena Joveva

Poslanka Liste Marjana Šarca (LMŠ) in Renew Europe (RE)

www.irenajoveva.si

Mandati in članstvo

Št. mandatov: 1

  • Prvi mandat 2019-2024

Članica odbora/delegacije:

  • CULT – Odbor za kulturo in izobraževanje
  • D-MK – Delegacija pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija

Namestnica odbora/delegacije:

 

  • EMPL Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
  • ENVI Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
  • BECA Posebni odbor za boj proti raku
  • DPAL Delegacija za odnose s Palestino
  • DCAS Delegacija pri odborih za parlamentarno sodelovanje EU-Kazahstan, EU-Kirgizistan, EU-Uzbekistan ter EU-Tadžikistan in za odnose s Turkmenistanom in Mongolijo
  • DACP Delegacija pri skupni parlamentarni skupščini AKP-EU
  • COVI Posebni odbor za pandemijo COVID-19: pridobljene izkušnje in priporočila za prihodnost
Mandati in članstvo

Št. mandatov: 1

  • Prvi mandat 2019-2024

Članica odbora/delegacije:

  • CULT – Odbor za kulturo in izobraževanje
  • D-MK – Delegacija pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija

Namestnica odbora/delegacije:

 

  • EMPL Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
  • ENVI Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
  • BECA Posebni odbor za boj proti raku
  • DPAL Delegacija za odnose s Palestino
  • DCAS Delegacija pri odborih za parlamentarno sodelovanje EU-Kazahstan, EU-Kirgizistan, EU-Uzbekistan ter EU-Tadžikistan in za odnose s Turkmenistanom in Mongolijo
  • DACP Delegacija pri skupni parlamentarni skupščini AKP-EU
  • COVI Posebni odbor za pandemijo COVID-19: pridobljene izkušnje in priporočila za prihodnost
Presežimo “kulturo” sovraštva

Junij 2022

Junij. Mesec začetka poletja. Mesec rojstva moje punčke. In mesec skupnosti LGBTQI+. Žal še vedno živimo v svetu, v katerem se ljudje soočajo z nasiljem in neenakopravnostjo, celo mučenji in usmrtitvami samo zaradi tega, ker imajo nekoga radi ali ker so videti, kot so pač videti. Spolna usmerjenost in spolna identiteta sta sestavna vidika nas samih in nikoli ne bi smela voditi v diskriminacijo ali zlorabo, kaj šele smrt!

Stonewall. Upor proti policijski raciji in policijskemu nasilju v newyorškem lokalu Stonewall leta 1969 velja za začetek prvih LGBTQ+ gibanj, ki so kasneje privedli tudi do vzpostavitve prvih LGBT organizacij in organiziranega dela LGBT skupnosti.

Galerija. Incident v lokalu Galerija v Ljubljani leta 2001 velja za povod prve parade ponosa pri nas, sicer pa so se močna LGBT gibanja pri nas oblikovala že v 80. letih prejšnjega tisočletja.

Prav je. Prav je, da se spominjamo pogumnih dejanj še bolj pogumnih posameznic in posameznikov, ki so orali ledino za pravice manjšin in se borili za večjo enakopravnost v družbi. Nadaljevanje začetega dela je sedaj na vseh nas. Ni dovolj samo nemo opazovati. Treba se je zavedati, kakšne izzive morajo pogosto premagovati pripadnice in pripadnikiskupnosti LGBTQI+, da bi bili sprejeti, razumljeni ali zgolj videni. Predvsem mladi, ki se še oblikujejo in odkrivajo svojo identiteto.

Res je prav. Prav je, da se za pravice vseh borimo vedno in ne samo v juniju. Besedi ‘dostojanstvo’ in ‘pravice’ nimata spredaj ‘človekovo’ in ‘človekove’ kar tako, za okras. V tem kontekstu smo vsi rojeni svobodni in enaki. Ne zaradi vlade, države ali Evropske unije, ampak zato, ker so to naše rojstne pravice. Ne glede na čas in kraj rojstva. Ne glede na barvo naše kože. Ne glede na to, kako se spolno identificiramo. In ne glede na to, koga imamo radi.

Irena

(Foto :osebni arhiv poslanke)

Fotografija je bila posneta na Paradi ponosa leta 2020 v Ljubljani.

Hvala.

Maj 2022

Tokratni zapis bo kratek in jedrnat. Namenjen bo junakom in junakinjam današnjega časa. Ljudem, ki nam ne smejo biti samoumevni. Nikoli.

Nacionalni teden prostovoljstva je … in zdaj najbrž veste, o kom govorim. Prostovoljske organizacije predstavljajo levji delež pomoči pri vseh krizah. One so tiste, ki so vsakodnevno v stiku z najranljivejšimi in one so tiste, ki imajo najbolj razvito mrežo za pomoč. A za njihovo uspešno delovanje je potrebna tudi podpora pristojnih institucij. Zlasti finančna, toda ne le finančna.

V Evropskem parlamentu zelo izpostavljamo pomen prostovoljstva, ogromno delamo na njegovi dostopnosti. Veste, da obstaja poseben program, na katerega se lahko prijavite vsi starejši od 17 in mlajši od 30 let? Reče se mu Evropska solidarnostna enota, omogoča pa prostovoljno delo od dveh mesecev do enega leta v državah članicah EU oziroma partnerskih državah. Omogoča tudi pripravništvo, celo zaposlitev. Malo ‘poguglajte’, kar precej zanimivih projektov lahko najdete. 

Zdaj že vsi vemo, da krize ne poznajo državnih meja. Zato se mi zdi pomembno, da vam povem še to, da je okrepljeno sodelovanje na področju prostovoljstva nujno. Na vseh ravneh. Nujno je tudi zavedanje, da je prostovoljstvo hrbtenica naše družbe. In zato je prav toliko nujno izobraževanje mladih v tej smeri. Brez pokroviteljskega odnosa, ker vem, da vas to lahko odbije … se pa na žalost tega ne zavedajo vsi.

Kot se na žalost tudi marsikdo (od pristojnih!) ne zaveda, da sta ob vedno hujši individualizaciji družbe tako finančna kot materialna podpora prostovoljstvu res potrebni. Če pa pogledamo še malo širše, sta potrebna tudi spoštovanje in spodbuda. Pri prostovoljstvu namreč ne gre zgolj za izvajanje neplačanih del. Gre za prispevek v mozaik grajenja skupnosti, v mozaik občutka za sočloveka.

Zaradi tega je naslov tega dnevnika “Hvala.” Hvala. Vsakemu prostovoljcu in vsaki prostovoljki posebej. Iz srca.

 Irena

Zbogom in nikoli več

April 2022

Draga mladina,

verjamem, da vas je šla vsaj večina – če ne vsi – ki to berete, minulo nedeljo na volitve. Spregovorili ste, s (končno!!!) tako veliko udeležbo, kot bi morala biti vsakič. Upam, da odslej tudi bo.

A nedelja je bila le prvi korak. Prvo konkretnejše vnovično prebujanje demokratičnega sentimenta oziroma, če hočete, prvi konkretnejši jasen padec iliberalnih režimov. Pravzaprav tega ne spremljamo le v Sloveniji. Iliberalni avtokraciji, nevarnim populistom in njihovim manipulacijam, lažem ter zlorabam sistemov in oblasti se upira čedalje več ljudi. Seveda se tudi na evropskih tleh najdejo še kakšne slabe izjeme, tudi države z voditelji, katerih avtoritarni stil je že dodobra prevzel vse skupaj na način, da je odpor tam precej lažje zatreti, toda vedno večje zavračanje takšne politike, politike sejanja strahu in delitev v družbi, je kljub temu jasno. To smo med drugim dokazali ravno ta konec tedna, poleg Slovenije tudi v Franciji. 

Ljudem je dovolj konstantnega nelagodja, ustvarjanja izrednih razmer, avtoritarnosti in odvzemanja, kratenja pravic. Celo tistih temeljnih. Ob tem je vse bolj prisotno zavedanje, kako krhka je (lahko) demokracija in kako pomembno jo je (u)braniti, se v ta namen tudi javno izpostaviti in sicer še bolj tvegati osebne diskreditacije, javne pogrome ter napade takšnih in drugačnih “medijev”, kopriv ali kletnih mračnjakov, toda ne zaman. Kar je na kocki, je namreč mnogo pomembnejše: življenje v svobodni, demokratični družbi, ki spoštuje človekove pravice in vladavino prava. Družbi, ki ji je mar za svoje najšibkejše člane in ki ob neenakostih ne pogleda stran, pač pa pomaga. Z dejanji.

Veseli me, da je civilna družba čedalje glasnejša in da se predvsem mladi čedalje bolj zavedate pomena aktivnega državljanstva ter se postavljate na stran liberalnih demokracij in progresivnih politik. Čas je, da vsem iliberalnim oblastem in njihovim koprivam dokončno rečemo: Zbogom in nikoli več!

Irena

Zločinske igre “velikih” egov

Marec 2022

Zadnje tedne nihče ne more mimo novic o Ukrajini. Mimo vojne agresije, ki jo nad to državo izvaja Putinov režim, če sem bolj natančna. Mimo dejanj, nevrednih 21. stoletja in demokratičnih družb, kjer se težave urejajo z diplomacijo, zakoni in dialogom, če sem še bolj natančna.

Po mislih se mi mudijo predvsem podobe tistih, ki poskušajo le preživeti, ohraniti kanček normalnega življenja. To so ljudje, otroci, ki bodo večno zaznamovani z izkušnjo vojne, ljudje, ki jim bo nedvomno ostala boleča travma. Materialne dobrine v takih primerih izgubijo smisel. Zanje so zdaj sanje predvsem sanje o mirnem svetu, varnem vsakdanu brez siren nad mestom.

To niso naše vojne. To so igre “velikih” egov.

Za begunce moramo storiti vse, kar je mogoče, tudi na institucionalni ravni, hkrati pa mora biti ves napor usmerjen v končanje zločinske in tragične vojne v Ukrajini.

Na predvidoma aprilskem plenarnem zasedanju bomo glasovali o mobilizaciji sredstev za pomoč ukrajinskim beguncem iz EU skladov. Med drugim bi razrahljali pravila za porabo kohezijskih sredstev in prilagodili določene programe znotraj določenih finančnih instrumentov za okrevanje po pandemiji: po trenutnem načrtu bi šla sredstva iz “pokoronske” pobude React-EU. Možnosti za finančno pomoč je še precej, toda ‘na koncu dneva’ to ne bo dovolj.

Na val beguncev smo se sicer tokrat v EU odzvali primerno in hitro. Končno. Žal mi je, da tega niso zmogli ob minulih begunskih krizah.

Zagotovo ste že slišali za zakonodajni paket za migracijsko politiko v EU, kajne? Že leta se pogovarjamo o tem, ampak ga nekatere države članice blokirajo. Zato, ker nekateri voditelji ne želijo razumeti delitve odgovornosti, saj se jim to politično ne obrestuje. Ker je takšne krize lažje izrabljati za širjenje sovraštva.

Tudi to so igre “velikih” egov. Kdo ve, morda pa se tokrat kaj premakne tudi tu … končno.

Irena

Vision pour le renouveler de l'Union européenne*

Februar 2022

Draga mladina,

veste, kdo je Stephane Sejourne? Po tem zapisu, predvsem pa po tem tednu, boste zagotovo vedeli! 😉

Stephane Sejourne je predsednik politične skupine Renew Europe v Evropskem parlamentu, torej skupine, ki ji pripadam tudi sama. Stephane Sejourne je eden od najtesnejših sodelavcev francoskega predsednika Emmanuela Macrona, torej predsednika države, ki trenutno predseduje Svetu EU. In Stephane Sejourne bo ta teden na obisku v Ljubljani.

Prišel bo ne zato, ker bi bilo to pomembno za našo ali katerokoli drugo stranko, temveč zato, ker bo s tem izrazil podporo vsem tistim, ki si želite lepšo prihodnost in spremembe na bolje.

Prihodnost je ogljična nevtralnost. Evropa si ta cilj želi doseči do leta 2050. Leto 2050 res ni tako zelo daleč, kot si morda kdo misli. Konec koncev je bližje kot leto 1991, pa se zdi, kot da je del politike pri nas obtičal v tistem letu.

Prihodnost je post-covid obdobje. Blažiti socialno stisko ljudi, povečati sredstva za zdravstvo, dolgotrajno oskrbo …

Prihodnost ni rušenje temeljev Evropske unije. In prihodnost ni plačevanje avtokracije – v resnici pa kleptokracije in klientelizma – z evropskimi sredstvi voditeljem tistih držav, ki teh temeljev ne spoštujejo. Zato je bilo edino logično, da bo Sodišče EU zavrnilo tožbi, kakopak, Poljske in Madžarske, glede regulacije o pogojevanju evropskega denarja z vladavino prava. Sodbo so objavili minuli teden, ko smo o tem razpravljali na plenarnem zasedanju. Zdaj Evropska komisija preprosto nima več izgovorov za neupoštevanje omenjene regulacije.

Vse se vrti, stoji in pade na vladavini prava. Zato je pomembno vedeti, kaj je prihodnost in kaj prihodnost ne sme (več) biti. Tudi o tem bo spregovoril Stephane Sejourne. Organiziramo namreč pogovor z njim, ki bo – to vam zagotavljam – vreden ogleda. Vse izveste na mojih družbenih omrežjih!

Irena

*fr. Vizija za prenovo Evropske unije

Ideje, ki presegajo meje

Januar 2022

Draga mladina,

tokratni zapis namenjam samopromociji. Hvala za razumevanje. 😁 Odločila sem se namreč za nekaj novih projektov in par bi jih rada delila z vami.

Prvi je “Instagram live”. Ker mislim, da je prav, da z vami komuniciram(o) tudi na tak način, v prvi vrsti bolj sproščeno, bolj pristno in bolj poljudno. Ne zaradi relativizacije politike, temveč zato, da veste, zakaj in za koga sem na tem položaju. Nič več nisem od vas, sem pa ZA vas.

Ob tej priložnosti vas pozivam, da mi sporočite, če imate kakšno vprašanje, predlog, komentar ali idejo (tudi za gostjo oziroma gosta).

Drugi projekt je medtem sicer še v povojih, vendar ga bom na tem mestu vseeno omenila. Najbrž zdaj že vsi veste, da smo v Evropskem letu mladine, kajne? No, jaz sem se odločila to izkoristiti in vam dejansko ponuditi eno tako spletno platformo, kamor boste lahko zapis(ov)ali svoje želje in misli. O Evropski uniji, Sloveniji, politiki(h) … Ker vas ne želim le poslušati, pač pa tudi zares upoštevati, kolikor se da seveda, bi rada imela vaše “feedbacke” na kupu; pa ne zato, da ostanejo pozabljeni v nekem digitalnem oblaku, ampak zato, ker bi rada na tej podlagi – skupaj z vami – na teh vaših željah, mislih in idejah gradila. Ali s pisnim vprašanjem kakšni instituciji ali s konkretnim predlogom na kakšnem zasedanju oziroma odboru ali s kakšnim javnim pismom, z dopolnili k nekemu poročilu, zakonskemu predlogu, …

Možnosti je veliko, le dobiti (in potem zgrabiti) jih je treba. Vse podrobnosti o projektu “Ideje, ki presegajo meje” vam bom sporočila pravočasno, brez skrbi, le spremljajte me na družbenih omrežjih.

Želim vam en krasen preostanek januarja. Do naslednjič!

Irena

Bilanca in distanca, želje in veselje

December 2021

Pa smo pri koncu 2020. Končno, kajne?

Tako se je začel moj lanskoletni decembrski dnevnik, v katerem sem zapisala, da absolutno ni potrebe, da bi bilo prihodnje leto prav zelo podobno letošnjemu. Najbrž mi ni treba posebej pojasnjevati, da me vesolje tukaj ni upoštevalo. Z epidemiološkega vidika.

Z osebnega vidika pa medtem moje 2021 niti pod razno ni podobno 2020. Trebuh je precej manjši, dnevi pa so … *globok vdih in izdih* … prekratki. 😁 

Večkrat  se pohecam, da se moj delavnik začenja po 20. uri, čeprav v bistvu to niti ni hec. Dnevna izmena je povečini namenjena hčerki, nočna pa povečini službenim obveznostim … in malo spanju. 😂

Bilanca? Enkrat glavna poročevalka, šestkrat poročevalka v senci. Osem plenarnih nagovorov, 32 dogodkov, 28 pisnih vprašanj Svetu in Komisiji…

Skratka, pestro. S pomočjo asistentov mi ne bi uspelo, na roko mi gre tudi to, da nam je še vedno omogočeno delo na daljavo. Toda naslednje leto si vseeno želim tako v Strasbourg kot v Bruselj. Z Milo seveda. Komaj čakam!

Četudi bom čez leto dni – upam sicer, da ne bo tako, a vendarle – morda spet morala ugotoviti, da me vesolje ali nekdo tam zgoraj ne upošteva, si absolutno želim, da prihodnje leto ne bo podobno ne letošnjemu ne lanskemu. 

In želim si, da prihodnje leto zares postavi temelje za to, da boste imeli mladi končno močnejšo platformo za izražanje mnenj in idej, saj bo leto 2022 evropsko leto mladih. Po zaslugi Evropskega parlamenta bo posebna pozornost namenjena mladim z manj priložnostmi in obravnavi vprašanj duševnega zdravja; tako zelo pomembni temi, s katero se vsi tako zelo premalo ukvarjamo. Januarja pripravljam okroglo mizo ravno o tem.

Zdaj vam pa samo še zaželim prijetne božične in novoletne praznike, preživete z najdražjimi.

 

Srečn’ga in zlasti zdrav’ga!

Irena

7.908.274.141* pravih odločitev velikih

November 2021

Zadnje tedne ste verjetno večkrat zasledili kratico COP26 in veste, za kaj gre. Vseeno bom tudi sama tokrat pisala o tem, ker je tematika prepomembna, da bi si jo ta mesec drznila spustiti.

Torej, najvišji politični predstavniki naj bi na podnebni konferenci v Glasgowu poiskali skupne dogovore o okoljskih ciljih za prihodnost Zemlje. Iskali so jih menda že, in to kar 13 dni, ampak … našli jih ravno niso. Vsaj ne v zadostni meri.

Na začetku ‘koronakrize’ so se pojavljale ideje o radikalni spremembi paradigme. A kljub nekaterim velikim dosežkom se svet večinoma giblje po istih smernicah, stanje pa je resnično urgentno.

Požari, suše, poplave, višja povprečna temperatura, taljenje večnega ledu in višanje morske gladine, pandemije. Če ne bomo ukrepali, bo samo še huje. So bila pričakovanja konference visoka? Da. So bili cilji ambiciozni? Da. Preambiciozni? V takšnih razmerah ni preambicioznih ciljev.

In – bom ponovila, po 13 dneh (!) iskanja političnega dogovora – so končni sklepi konference žal še vedno (pre)polni kompromisov in popuščanj, denimo Indiji in Kitajski, največjima uporabnicama fosilnih goriv.

COP26 je sicer prinesel nekatere koristne dogovore, ne rečem. In EU kot taka s svojim podnebnim zakonom ter paketom ukrepov Pripravljeni na 55 (‘Fit for 55’) dela velike korake naprej, ne rečem. Toda napredek je prepočasen, poleg tega so tu potrebne globalne rešitve. Koraki EU v primerjavi s svetovnimi izpusti in prepočasnimi spremembami v realnosti niso dovolj. Zato z izkupičkom konference ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Podnebne spremembe ne bodo čakale na politične dialoge, prizanesljivost in dajanje potuhe nekaterim; samo zato, ker so “veliki”.

Končala bom z velikimi brez narekovajev. Vse velike spremembe se namreč na koncu začnejo pri odločitvi posameznika. Potrebujemo torej 7.908.274.141* pravih odločitev … velikih.

Irena

*Toliko ljudi je bilo na svetu v trenutku oddaje dnevniškega zapisa. Vir: Worldometer.

Oktobra ni več rož, a vendar je rožnati

Oktober 2021

Tokrat nagovarjam predvsem dekleta. Brez zamere, fantje. 😉

Drage bralke,

zagotovo ste v svojih mestih opazile drevesa, ki jih ovijajo rožnate pletenine, ali pa rožnate pentlje, pripete na oblačilih mimoidočih, na televizijskih osebnostih … Najbrž tudi veste, da se s temi dejanji opozarja na svetovni mesec boja proti raku dojk. V Sloveniji za njim vsako leto zboli skoraj 1300 žensk, pa tudi nekaj moških. Če to bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, je s sodobnimi zdravili in pristopi k zdravljenju ozdravljiva. Zato vas res, ne pozivam, ampak lepo prosim, da redno samopregledujete dojke. Le tako namreč lahko dovolj zgodaj odkrijete prve spremembe in si s tem izboljšate možnosti za popolno ozdravitev.

Morda je zdaj marsikatera od vas pomislila, pa saj smo še mlade in zdrave, s tem se bomo obremenjevale kasneje. Vse lepo in prav, toda vedeti morate, da pet odstotkov bolnic zboli za rakom že v mladih letih. Žal. Še bolj verjetno je, da vam bo, tako kot meni, za rakom zbolela mama.

Tega vam ne pišem zato, da vas strašim. To vam pišem zato, ker želim, da se zavedate, da je ta neumna bolezen na žalost vsepovsod okoli nas, zato moramo biti previdne in – sploh, če jo s tem lahko preprečimo – pozorne.

Kot članica posebnega parlamentarnega odbora za boj proti raku (BECA) sem bila ta mesec še posebej aktivna. Vesela sem, da sem na številnih tematskih dogodkih lahko spregovorila o konkretnih zakonodajnih rešitvah, ki jih vsebuje BECA poročilo, denimo o novi shemi za odkrivanje raka, enakem dostopu do zdravljenja, pa tudi širši podpori bolnikom in preživelim. Moja obljuba je, da se ne bom nikoli nehala boriti za bolnice, bolnike in njihove družine, ker – prvič – vem, koliko ta bolezen lahko vzame, in – drugič – ker je to najmanj, kar lahko kot oblikovalka politik storim.

 Irena

1373/DSA/DMA/ALMA

September 2021

Draga mladina,

prebrali ste naslov tokratnega zapisa in vam verjetno ni veliko jasno, kajne? Namensko je nerazumljiv, ker vem, da marsikdaj tudi dogajanje v inštitucijah Evropske unije ni dovolj razumljivo in poljudno predstavljeno. To me zelo moti in sama se resnično trudim početi obratno. V nadaljevanju boste torej razumeli naslov, brez skrbi. 😉

1373 je število amandmajev, o katerih smo ta teden glasovali na odboru za kulturo. Še nikoli v tem mandatu nismo glasovali o toliko amandmajih naenkrat, med poročili pa sta bili tudi dve, kjer sem z ekipo – kot poročevalka v senci – neposredno sodelovala pri pogajanjih: Akt o digitalnih storitvah (DSA) in Akt o digitalnih trgih (DMA). Oba zakonodajna predloga vzporedno sooblikujejo še na drugih odborih, nato bomo vse skupaj združili v stališče Evropskega parlamenta. Ločeno stališče medtem iščejo države članice v Svetu, na koncu bomo obe stališči (oziroma predloge sprememb originalnega predloga Evropske komisije) združili v zakon, ki bo zavezujoč na ravni celotne Unije. Za kaj gre? V grobem, za korenito spremembo pravil na spletu. Ker žal tukaj ni dovolj prostora za več pojasnil, spremljajte mojo Facebook ali spletno stran, boste z vsem na tekočem!

In še zadnji del naslova: program ALMA. Na septembrski plenarki je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen spregovorila tudi o tej novi shemi zaposlovanja, pravzaprav neke vrste Erasmusu, le da bo šlo za delovne in ne študijske izkušnje.

ALMA naj bi okrepila mobilnost in zaposlenost mladih na evropskem trgu dela. Zagotavljala naj bi kratkoročne delovne izkušnje mladim Evropejcem v drugih državah članicah EU. Na dolgi rok pa je predvideno, da ta težko pričakovana pobuda ne bo zgolj povečala zaposlenosti mladih, temveč hkrati izboljšala kompetence in konkurenčnost v gospodarstvu ter prispevala k večjemu pretoku idej znotraj EU in krepitvi pripadnosti mladih Uniji.

Spremljajte me še naprej in vse dobro!

Irena

Po novem dvojno poslanstvo … kaj pa zdaj?

Julij 2021

Najprej se moram opravičiti, ker junija nisem oddala dnevnika, a za to imam res dober “izgovor”! 😉 Prejšnji mesec sem namreč postala mama. Najbrž je tudi kdo od vas pomislil, kaj pa zdaj. Bom leto dni na porodniški? Kaj bo z glasovanji?

Zavedam se, da se marsikatera ženska (ne le v politiki) žal boji, odlaša imeti otroka zaradi službe. Zavedam se tudi, da se je marsikatera pripravljena odpovedati materinstvu zaradi nekih drugih, kariernih prioritet, toda sama si nikoli nisem želela izbirati med materinstvom ali kariero, funkcijo, kakršnokoli že. Predvsem pa NIKOLI ne bom pristala na posploševanje, vnaprejšnje žigosanje v družbi, da je ženska s kariero slaba mati, ženska, ki je mati, pa slaba uslužbenka.

Seveda mi ni enostavno usklajevati obeh svojih poslanstev, ampak je vredno vsega truda. Oboje! Zato, ker zdaj, ko soodločam o zakonodaji, ko govorim o naslednji generaciji, je njen del čisto zares, neposredno moj. In zato, ker sem bila izvoljena z razlogom.

Na porodniški dopust v nobenem primeru ne bi mogla za leto dni, ker te pravice nimam, kvečjemu za nekaj mesecev, vendar imam to srečo (v tej sicer koronski nesreči), da imamo v Evropskem parlamentu dobre pogoje za delo od doma, kar bo – glede na razmere – zagotovo ostalo še nekaj časa. Ko bo to mogoče in zlasti smiselno, pa bom potovala v Bruselj oziroma Strasbourg s hčerko. Ne bom ne prva ne zadnja. Do konca mandata je še ogromno dela in brez skrbi, ne grem nikamor, čeprav bi si verjetno marsikdo “na drugi strani” to želel. 😁

Upam, da razumete, zakaj tokratni dnevnik ni bil pretirano vsebinski; želela sem začeti in končati pozitivno. Zato bom o, na primer, slovenskem predsedovanju Svetu EU raje kaj napisala naslednjič. Dotlej pa vam, draga naslednja generacija, želim čudovit preostanek poletja!

(foto: osebni arhiv poslanke)

Irena

Predaja štafete: Prihodnost je v vaših rokah

Maj 2021

Minuli teden je bil nacionalni teden prostovoljstva, tekoči teden je evropski teden mladih. Za moj tokratni zapis se bolje ne bi moglo ‘poklopiti’.

Namen letošnjega tedna mladih je namreč tudi promocija novih programov EU za prihodnje obdobje (do leta 2027), tako Erasmusa+ kot Evropske solidarnostne enote. Ker sem prepričana, da Erasmus+ dovolj dobro poznate, se bom nekoliko bolj osredotočila na Evropsko solidarnostno enoto. Tudi zato, ker sem pri oblikovanju programa sodelovala kot poročevalka v senci, v imenu svoje politične skupine Renew Europe.

Program je bolj dostopen in vključujoč, prvič tudi vsebuje sklop, namenjen prostovoljstvu na humanitarnem področju. Proračun v višini 1,26 milijard evrov bo v omenjenem obdobju najmanj 350.000 mladim Evropejkam in Evropejcem omogočil, da skupnosti v stiski podprete tudi na tak način. Prostovoljstvo se je namreč še enkrat izkazalo za jedro naše družbe, a od Evropskih solidarnostnih enot imajo koristi tudi udeleženci, saj gre za izkušnjo, polno učenja in osebnostne rasti.

Tekoči teden, konkretneje današnji dan, 25. maj, pa medtem sovpada še z nečim. Enim praznikom iz bivše skupne države 😉. Štafete sicer zdaj ni, toda vsaj simbolno štafeto bi lahko starejši dejansko vendarle že predali mladim … Ne pa, da v okviru konference o PRIHODNOSTI Evrope pri nas svoje poglede razlagajo 75-in-več-letniki. Z vsem dolžnim spoštovanjem, toda ne poznamo zaman vsi pregovora, da na mladih svet stoji.

Vi ste tisti, ki morate med prvimi imeti glas in ta glas mora biti ne slišan, temveč uslišan. Odlična priložnost za to bo projekt Konference o prihodnosti Evrope; če bo res prinesel to, kar obljublja.

Držijo se vas tabuji o neizkušnjah in nevednosti, kot se stric Skopušnik drži tistih svojih cekinčkov. Ne ozirajte se na tako neupravičene očitke, raje se ozrite na osrednje sporočilo tedna mladih: Prihodnost je v vaših rokah. Zgrabite jo!

Irena

Nič ni gotovega razen smrti in davkov …

April 2021

… naj bi nekoč izjavil Benjamin Franklin. Pa drži? Za vse? Če pustimo smrt ob strani, seveda.

Tokrat bom pisala o področju, ki ga bomo resda obravnavali ta teden na plenarki, toda o njem pravzaprav govorimo premalo, čeprav je bolj pomembno kot kadarkoli prej.

Vsi poznamo digitalne velikane, “sodelujemo” z njimi. Tako ali drugače. In vsem nam je jasno, da brez njih nikoli več ne bo šlo. To dejstvo ima pluse in minuse, tako kot vse na tem svetu, a vendarle so potrebni določeni, recimo temu popravki. Marsikakšnega lahko storimo ravno mi. No, ne lahko, ampak moramo.

Popraviti moramo, denimo, (ne)pravičnost pri obdavčevanju teh velikanov. Govorim o “elegantnem” izogibanju plačevanju davka v državah, kjer te multinacionalke delujejo, ker sedež postavijo v, kaj pa vem, davčne oaze.

Znotraj Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) se 135 držav že nekaj let pogaja o mednarodnem dogovoru obdavčitve velikih korporacij oziroma skupnih minimalnih standardih obdavčevanja. Drugi del pogajanj je vzpostavitev digitalnega davka (za podjetja, ki delujejo na spletu).

Pri prvem delu se pogajanja končno premikajo, ker jih ZDA – z Bidnovo administracijo – ne blokira več, pri drugem zaenkrat ni napredka. A če dogovora na OECD ravni ne bo, bo EU digitalni davek implementirala ‘enostransko’. Pa ne le zato, ker je skupna, enaka obdavčitev v EU zaradi omenjenih “elegantnih” izogibanj nujna. Ne pozabite namreč, da bo ta davek tudi del sredstev za odplačevanje novega Sklada za okrevanje in odpornost.

Ker mi zmanjkuje prostora za podrobnosti, vas lahko samo še povabim k spremljanju plenarne razprave o tem. V sredo, 28. aprila, dopoldne!

P.S.: Poleg digitalne agende je visoko na prioritetni listi EU tudi zelena (okoljska) agenda, zato si bom privoščila še eno povabilo: oddajte podpis podpore referendumu o pitni vodi! Potem pa v miru na prvomajske počitnice. 😉

Irena

(Ne)povratno v prihodnost

Marec 2021

Ko slišim izraz “nepovratna sredstva”, se mi običajno dvigne pritisk. Ne zato, ker izraz ne bi bil pravilen, temveč zato, ker ga veliko ljudi v osnovi ne razume. Bistvo tega izraza je namreč velikokrat zamolčano.

Enostavneje se ne da pojasniti: EU se bo zadolžila in denar dala državam članicam, torej tudi Sloveniji. Slovenija bo ta denar razdelila, dobilo ga bo denimo tudi podjetje X. To bo označeno kot nepovratna sredstva, ker podjetje X resda ne bo vračalo tega denarja, a to ne pomeni, da bo kar odpisan. Vračala ga bo EU. Del EU pa smo mi vsi.

Kaj želim povedati? Nič ni narobe s tem, da bomo dobili ta denar za raznorazne projekte, seveda ne. Toda moramo se zavedati, da bo vse to del dolga EU, ki ga bo naslednjih več deset let (!) nekdo odplačeval. Kdo?

Draga mladina,

vi ste tisti, ki utegnete to breme nositi. In še bolj naši otroci. In njihovi otroci. In ZATO je nujna reforma lastnih virov EU, o čemer bomo odločali ta teden na ‘mini plenarki’.

Med novimi lastnimi viri bi bili davek na plastiko, ogljični davek, digitalni davek. S tem bi se breme preneslo na onesnaževalce, digitalne velikane, korporacije, hkrati pa bi to lahko pozitivno vplivalo na njihovo delovanje.

Poleg tega bi EU dobila dodaten lasten vir prihodkov, ki ne bi bil odvisen od pogajanj voditeljev držav vsakih sedem let okoli proračuna. Čeprav je zamišljeno odplačevanje enkratnega dolga, bi lahko v prihodnosti financirali tudi druge programe ali imeli višji proračun, če bi od teh virov pritekalo več denarja.

Ni slabo, kajne? Naj se uresniči tudi v praksi.🤞

Irena

Za naslednjo generacijo: Pogumno tja, kamor še nihče ni šel

Februar 2021

Draga mladina,

tokrat se bom osredotočila na Sklad za okrevanje in odpornost (RRF*). O njem ste lahko prebrali že precej in ker ne dvomim, da ste, bom nadaljevala le z enim področjem. Tiče se sicer tudi mene, še bolj pa vas in tistih, ki jih sploh še ni na tem svetu: Naslednje generacije.

Ko mene (in najbrž večine vas) še ni bilo na tem svetu, leta 1987, so začeli predvajati eno serijo, ki so ji menda pripisovali malo možnosti za ‘veleuspeh’. Postala je prav to, brez nje pa bi bil svet definitivno revnejši. Naloga njihove vesoljske ladje Enterprise je pogumno iti “tja, kamor še nihče ni šel”. Seveda govorim o Zvezdnih stezah: Naslednji generaciji.

Zakaj, če sem napisala, da bom govorila o RRF? Zato, ker gre EU s tem skladom lahko “tja, kamor še nihče ni šel”, in ker bi bila brez njega – v tem primeru dobesedno – revnejša. Priložnost je zgodovinska, a sredstva bo treba izkoristiti smotrno.

Ukrepi morajo zagotoviti, da vpliv trenutne krize ne bo trajno vplival na naslednjo generacijo in da se generacijska vrzel ne bo poglabljala. To je jasno zapisano v uredbi. Že iz smernic pa je razvidno, da bodo morale države razložiti, kako bodo nacionalni načrti spodbujali politike za naslednjo generacijo.

Kaj glede tega počne slovenska vlada, trenutno ne ve nihče. Razen, kakopak, njih. Dejstvo je, da se bo s pomočjo RRF dalo storiti ogromno, ampak potrebna bo vizija. In če so Zvezdne steze znanstvena fantastika, mora biti naš načrt vse prej kot to!

*RRF: Recovery and Resilience Facility

Irena

Obljuba dela dolg

Januar 2021

Dragi moji,

v decembrskem zapisu sem namreč napovedala, da se bom v januarskem na hitro ozrla na svoje delo v minulem letu. Ne glede na to, da od marca niti enkrat nisem šla v Bruselj (najbrž ena redkih poslancev, če ne celo edina), je bilo delovanje na daljavo kar pestro. Najprej se je bilo treba začeti privajati na novo realnost, nato na milijon in eno aplikacijo, predvsem pa – kot Evropski parlament – ugotoviti, kako pomagati v nastali situaciji, kolikor lahko. To smo tudi storili.

Največji dosežek EU kot take? Zgodovinski dogovor glede Sklada za okrevanje. Največji dosežek konkretno mojega dela? Postala sem članica kar štirih odborov, bila sem poročevalka v senci pri več kot desetih poročilih. In največji dosežek osebno? Nisem ‘odletela’. Ostajam taka, kot sem bila. S to razliko, da že mesece skoraj vedno lahko delam v trenirki. Ali, še bolje, pižami! 😉

Tako, zdaj pa še malo o sedanjosti. Za nami je že prva letošnja ‘plenarka’, kjer sem spregovorila o cepljenju. Cepila se bom takoj, ko se bom lahko, a to ne pomeni, da ta hip podpiram uvedbo “cepilnih potnih listov”, ko gre za nezdravstveni vidik. Prvič: Dokler ne omogočimo cepljenja vsem, ki to želijo, se nimamo kaj pogovarjati o tem. Drugič: Ne smemo diskriminirati tistih, ki se iz zdravstvenih razlogov sploh ne morejo cepiti!

Da ne bomo samo o resnih temah, bom tokrat končala z malo reklame. 😁 V januarskih Obrazih najdete moj daljši intervju. Marsikaj je povedano že z naslovom.

Bodite dobro!

(foto: osebni arhiv poslanke)

Irena

…Zdrav’ga!!!

December 2020

Pa smo pri koncu 2020. Končno, kajne? Doslej ste najbrž že prebrali mali milijon čestitk, ki poleg tipičnih voščil tokrat seveda vsebujejo tudi, recimo temu ‘(ne)koronaželje’. Zato ne bom dolgovezila, povem pa, da tudi, kar se mene tiče, absolutno ni potrebe, da bi bilo prihodnje leto prav zelo podobno letošnjemu.

Kar se EU tiče, medtem vseeno upam, da smo se iz krize vsaj kaj naučili. Denimo, kako zares delovati solidarno in ne zgolj besedičiti o tej najpomembnejši vrednoti. Menim, da se je evropska solidarnost v dejanjih izkazala ravno te dni. Z začetkom množičnega cepljenja, katerega porazdelitev je – po zaslugi Unije! – enakopravna po vseh državah članicah. Da je bilo to sploh mogoče, pa se je v prvi vrsti vendarle treba zahvaliti znanosti: stroka je tista, ki je ta preboj omogočila. Za to jim moramo biti neizmerno hvaležni; kot tudi za to, da kljubujejo vsem teorijam zarote.

Ker mi počasi zmanjkuje dnevniškega prostora, se bom na svoje letošnje delo v Evropskem parlamentu ozrla v januarskem zapisu, preostanek tokratnega pa raje izkoristila za… Enega “srečn’ga pa zdrav’ga!”

Sklepam, da bo v prihodnjih dneh tudi ta stavek postal del na začetku omenjenega malega milijona čestitk, a če smo ga do zdaj uporabljali zlasti iz navade, sem prepričana, da ga bomo tokrat drug drugemu zaželeli bolj zares. Predvsem ZDRAV’GA!!!

Draga mladina,

vem, da vam gre vse skupaj že pošteno na živce, vsi komaj čakamo, da bo mimo, toda kljub temu vam bom napisala še to: Praznujte odgovorno. 🥂

Irena

Umetnost možnega

November 2020

Draga mladina!

Upam, da ste dobro. Razmeram navkljub. Vem, da sem tako (najmanj) enkrat že začela en tak dnevniški zapis, toda žal trenutna situacija ne omogoča drugačnega, lepšega začetka.

Medtem je v Evropskem parlamentu za nami še en pester plenarni teden (seveda na daljavo). Z ne ravno prijetnimi temami, toda zato toliko pomembnejšimi. Med njimi je zagotovo ključno dogajanje okrog evropskega proračuna in sklada za ‘pokoronsko’ okrevanje v skupni vrednosti dobrih 1800 milijard evrov (da, gre za tisoč osemsto milijard evrov!), pri katerih še vedno ne vemo, kdaj bo ‘padel’ končni dogovor. Krivca za to sta veta Poljske in Madžarske. Zakaj? Zaradi zahteve, da se izplačila pogojujejo s spoštovanjem vladavine prava.

V bistvu že samo po sebi pove dovolj dejstvo, kateri dve državi (oziroma voditelja) blokirata dogovor. In enako velja za dejstvo, kateri premier jima pri tem “drži štango”. To dokazuje, do kam so nekateri politiki zmožni iti – samo zato, da zavarujejo svoje interese ali interese prijateljev. Na koncu bodo namreč – če dogovora ne bo (pravočasno) – kratko potegnili LJUDJE.

Po drugi strani pa verjetno poznate rek o politiki kot umetnosti možnega. Zato vendarle mislim, da bomo prišli do nekega dogovora. A že zdaj poudarjam: brez mehanizma glede vladavine prava ne bo šlo, ker nas v Parlamentu večina ne bo potrdila dogovora brez tega.

 P.S.: Od prihodnjega meseca dalje boste dnevniške zapise lahko spremljali na moji Facebook strani, kjer – poleg Instagrama in svoje spletne strani – tudi sicer redno objavljam informacije o svojem delu. Se beremo!

Irena

Meje med ‘online’ in ‘offline’ že zdavnaj ni več

Oktober 2020

Živjo, draga mladina!

Ob trenutnih razmerah naj najprej zapišem, da resnično upam, da ste vsi dobro. V Evropskem parlamentu delo še vedno teče na daljavo, le da od prejšnjega tedna s pomembno novostjo. Končno so na daljavo mogoči tudi plenarni govori! Sama sem to priložnost izkoristila ob sprejemanju treh poročil Akta o digitalnih storitvah in tako – po več kot sedmih mesecih – le stopila v neposrednejši stik z institucijo in Brusljem; in to iz ljubljanske pisarne Evropskega parlamenta.

Seveda vseh teh opcij na daljavo ne bi bilo, če se ne bi pojavil COVID-19, ki nas je vse samo še bolj pahnil v digitalni svet. Zato menim, da je zdaj še toliko bolj nujno ta digitalni prostor primerno urediti.

Ne bom vas ‘gnjavila’ s tehnikalijami Akta, a zdi se mi prav, da vam na kratko predstavim vsaj bistvo. Nekaj tehnoloških velikanov namreč nadzoruje velik del naših življenj, a tudi ogroža demokratičnost naših družb. Digitalni svet, ki je pravzaprav velik, če ne že največji del naše realnosti, se vsakemu od nas prikazuje drugače; tako, kot nam ga na podlagi naših osebnih podatkov ponujajo algoritmi. Te sisteme se žal da enostavno manipulirati, širiti dezinformacije, prodajati nelegalne, škodljive izdelke… Zato z Aktom predlagamo jasna pravila za moderiranje vsebin na spletu, zahtevamo možnost pritožbenega mehanizma za uporabnike in človekov nadzor nad algoritmi. Samoregulacija platform ni dovolj, za svojo vlogo morajo prevzeti odgovornost! Ljudje moramo vedeti, kdo stoji za prikazovanjem vsebin na družbenih omrežjih, nad svojo identiteto pa moramo imeti nadzor MI.

(foto: EP)

Irena

Besede mičejo, zgledi vlečejo*

September 2020

Ojla!

September je poleg dežja, sivine in mraza prinesel še nabito polne dnevne rede; tako na odborih kot na plenarnih zasedanjih Evropskega parlamenta. Še vedno sicer vse teče na daljavo, a to ne pomeni, da je dela kaj manj. Hkrati pa ga je veliko več (lahko) tudi doma.

S tem ne mislim na dobesedno doma, temveč na to, da je po mojem mnenju ta čas treba izkoristiti za čimveč terena doma, po Sloveniji, kolikor seveda dopuščajo razmere. In tako sem minuli teden organizirala okroglo mizo. O (ne)resnici, (dez)informacijah in (ne)kulturi. Z res odličnimi, vsebinskimi gosti, pa tudi z eno posebno gostjo: podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo.

Pozdravila nas je po videopovezavi in izpostavila prizadevanja na evropski ravni, da bi bilo tisto, kar vidimo, beremo in slišimo na spletu, bolj jasno in pregledno. Šele, ko veste, kaj kdo sponzorira, namreč lahko ocenite točnost informacije, kar je ključno.

Poleg medijske (in spletne) pismenosti je ključna tudi kultura. Kako doseči, celo zahtevati, celovito družbeno odgovornost, če pri večini tistih na oblasti, ki bi morali prvi biti zgled, ni niti osnovne politične odgovornosti? No, zame sicer ti ljudje so zgled. Zgled, kakšna kot političarka – in tudi sicer – ne želim postati.

Da ne bomo samo o slabem… Če smo že pri kulturi, vam želim sporočiti še, da smo končno potrdili resolucijo o kulturni obnovi Evrope, ki vsebuje konkretne predloge in možnosti pomoči kulturno ustvarjalnemu sektorju. Upam, da jo bo slovenski minister za kulturo ne le prebral, ampak upošteval.

*SSKJ: preg., govorjenje ima manjši vpliv, privlačnost kot dejanje

Irena

A kaj, ko se vse (lahko) spremeni v nekaj dneh…

Avgust 2020

Draga mladina!

Upam, da ste vendarle uspeli tudi kaj uživati v poletju in iti kam na dopust. Ta mesec smo bili bolj dopustniški tudi mi, toda poletje bliža koncu. To za vas načeloma pomeni povratek v šolske klopi, za nas pa – po skoraj pol leta dela od doma – načeloma povratek v Bruselj in (morda tudi) Strasbourg. Sama sem se odločila, da bom vsaj prvi teden septembra še ostala doma, kljub temu, da bi se z diplomatskim potnim listom lahko izognila karanteni. Glede na trenutno epidemiološko sliko v Belgiji se mi namreč ne zdi vredno tvegati, saj bo naše delo v vsakem primeru še vedno potekalo na daljavo.

Nekako sem se že sprijaznila s tem, da se stanje lahko vsak dan spreminja, zato se pač tudi mi prilagajamo in odločamo sproti. Ne glede na to, od kod bom delala, bo dela ogromno. Čakajo nas poročila, ki jih moramo začeti sprejemati, ker že precej zamujamo; denimo pravica intelektualne lastnine za razvoj tehnologij umetne inteligence, Strategija EU za enakost spolov, evropsko podnebno pravo…

Medtem je (politično) pestro tudi doma, zato bi vam želela položiti na srce še nekaj. Ne želim se ponavljati, saj si moj zapis o tem, kdaj in kje se konča strpnost do nestrpnosti, lahko preberete na Facebooku, vam pa želim na tem mestu zapisati naslednje: Če na spletu naletite na sovražni govor, spregovorite o tem in/ali zadevo prijavite.

 Za konec pa mi dovolite, da vam zaželim še kar se da “normalno”, predvsem pa uspešno novo šolsko leto. Srečno!

 

(foto: osebni arhiv poslanke)

Irena

AOC, Orwell in vzor(c)i

Julij 2020

Razmišljam… O čem naj pišem v tokratnem dnevniku? O evropskem proračunu vam bodo, sklepam, pisali ter razglabljali ostali kolegice in/ali kolegi. Jaz pa bom glede tega zapisala le, da je nedavni dogovor voditeljev držav članic EU – ki ga sicer moramo potrditi še v Evropskem parlamentu – resda zgodovinski, toda absolutno premalo ambiciozen. Namreč, s politiko ‘več z manj’ (več projektov z manj denarja) na dolgi rok ne bo šlo. Še manj bo šlo s koriščenjem evropskih sredstev in hkratnim neupoštevanjem temeljnih evropskih vrednot. Recimo… Vladavine prava.

Saj veste, na koga vse mislim v tem primeru, kajne? Ker gre za vzorce. In prav za te želim izkoristiti preostalih 130 besed. O vzorcih je, na primer, minuli teden v svojem vrhunskem govoru med drugim pripovedovala demokratska kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez (znana tudi kot AOC). Če si videoposnetka njenega odziva na “opravičilo” republikanskega kolega Teda Yohoja še niste pogledali, priporočam. O seksizmu. Nezmožnosti priznanja, nespoštovanju drug(ačn)ih, “vzgoji” in “tradicionalnih vrednotah”. O primitivizmu in egocentrizmu. Mogoče, samo mogoče, zasledite kakšen vzorec…

…In medtem enako priporočilo velja za Orwellov roman 1984. Čeprav ni ravno poletno lahkotno branje, vem, a sama ga ravno te dni (spet) berem. Če ga kdo od vas še ni prebral, priporočam. No, pa tudi, če ste ga že, priporočam. O želji po nazdoru. Potenciranju izrednih razmer, sprenevedanju, manipulaciji in – najpomembnejše – posodabljanju preteklosti. Mogoče, samo mogoče, zasledite kakšen vzorec…

 

Dragi bralke in bralci,

družba 21. stoletja ne potrebuje teh slabih vzorcev. Potrebuje dobre vzore.

(foto vir: EP/ Mathieu Cugnot)

Irena

Vračanje v ‘normalo’, v Bruselj in na Nizozemsko*

Junij 2020

Minuli teden smo imeli plenarno zasedanje na daljavo, četrto zapored. Vendar je bilo tokrat nekako bolj običajno, bolj “strasbourško”. Z drugimi besedami: na dnevnem redu je bila – poleg seveda COVID-19 in ukrepov v zvezi s tem – še paleta preostalih, različnih tematik. Zato se v tem dnevniku lahko končno tudi vsebinsko osredotočim na kaj drugega… In to bodo dezinformacije.

Dezinformacije so problematične vedno, ne le zdaj. A, roko na srce, praktično nemogoče je razviti mehanizem za razločevanje verodostojnosti informacij. Pravica do svobode govora mora biti spoštovana, kar pa otežuje omejevanje dezinformacij, ki so mnogokrat podane v obliki mnenja. Zato je ključna kritična pismenost: previdnost in izobraženost pri sledenju informacij vsaj do mere, ko smo sposobni razlikovanja med informacijo in mnenjem. Hkrati je pomembno poznati vir. Če veš, od kod informacija prihaja, lažje oceniš njeno (ne)verodostojnost.

Zakaj pišem o tem? Ker smo med drugim na zasedanju dali zeleno luč posebnemu parlamentarnemu odboru, ki bo ustanovljen predvidoma jeseni in se bo osredotočal tudi na dezinformacije. Ta odbor je bil sicer več kot potreben že zdavnaj, toda bolje pozno kot nikoli, kajne?

*Takoj po evropskih volitvah se je na Twitterju (kakopak) pojavil “vic” (berite: dezinformacija), v katerem je v glavni vlogi moja malenkost, ki naj bi dejala, da se veseli odhoda v Bruselj, ker še nikoli ni bila na Nizozemskem. To se seveda nikoli ni zgodilo, česar pa moji Twitter “oboževalci”, tudi po enem letu, ne morejo preboleti. 😬

Lepe in sončne počitnice! 😎

(foto: osebni arhiv poslanke)

Irena

Po letu dni od evropskih volitev...

Maj 2020

Dragi ‘moji’.

V dosedanjih poslančevih dnevnikih nas vseh osem piše le o trenutnih razmerah. Ker pa sem sama prejšnjič izrazila upanje, da bom naslednjič lahko pisala še o čem drugem, sem se zdaj kar odločila: Ne bom samo upala, ampak bom – teh 190 besed, kolikor jih imam še na voljo 😆 – izkoristila za to, da namensko sploh ne omenim besed(n)e (zveze), ki jo slišimo, kaj pa vem, nekje 39583-krat na dan. 🙄

Skratka… Maj je bil zame dokaj pester; glede na situacijo, seveda. Z ekipo se te dni ukvarjamo zlasti z Digitalnim storitvenim aktom, saj sem poročevalka v senci za tri mnenja v zvezi z njim. Smo še bolj na začetku, zato vam bom kaj več napisala v prihodnjih mesecih. Hkrati so/ste 😄 mi kar nekaj dela dali še srednješolci z raznoraznimi vprašanji. Vam moram priznati, da sem bila noro vesela slehernega. Zelo rada se namreč posvetim pisnim odgovorom, zanje si lahko vzamem več časa in jih oblikujem v svojem stilu; tako, da je takoj jasno, da so moji, osebni.

Bom še tokratni zapis končala bolj osebno. Danes je točno leto dni od evropskih volitev. Dobro leto dni od moje obljube, da nikoli ne bom pozabila, kdo sem, od kod prihajam, kaj so moje vrednote in koga zastopam. Od takrat se je sicer res spremenilo neverjetno veliko, ampak to, da bi pozabila karkoli od naštetega, se ni. In ne bo.

Drž’te se! Pa pošljite (še) kakšna vprašanja, če jih imate. 😉

(foto: osebni arhiv poslanke)

Irena

Dragi bralke in bralci!

April 2020

Toliko se dogaja, da ne vem, kje začeti. 😂

Šalo na stran, resnično je že kar hudo, da se še vedno težko govori o čemerkoli drugem, medtem ko o zadevah glede korone verjamem, da veste vse in še več. Prepričana sem, da veste tudi, da nobena evropska ustanova ne počiva. Tudi mi, evropski poslanke in poslanci, pač na daljavo delamo vse, kar lahko, za soočanje s situacijo. Tako kot na marčevskem smo tudi na aprilskem zasedanju sprejeli več ukrepov, podobno bo – sklepam – sledilo maja.

Se pa zadnje čase vedno bolj sprašujem (in verjetno nisem edina), kako bo videti vse skupaj čez, ne vem, mesec, dva, tri? Ko nas bodo spet “spustili ven”, na druženja, potovanja, delo v (kolikor toliko) normalnih pogojih? Se bomo res kaj naučili iz vsega tega? Ali bo na koncu ne le vse tako, kot je bilo, ampak še huje? Par dni nazaj sem zasledila intervju enega italijanskega pisatelja, ki se boji, da bo strah minil, preden bi nas spodbudil k (nujnim) spremembam…

Kaj naj vam rečem? Bi vam morala natresti tiste tipične floskule, kaj vse bo in ne bo in zakaj, ker naj bi mi, soodločevalci, kaj več vedeli? Ne. Vsaj trenutno temu ni tako. Imamo pa takih vsevednežev več kot preveč, to je pa dejstvo. 😉 Sama se tega ne grem in si niti ne upam napovedovati ničesar. Upam pa, da bom naslednjič lahko pisala še o čem drugem. Želim vam razmeram prilagojen, toda vseeno čudovit mesec maj!

Irena

Dragi bralke in bralci!

Marec 2020

Danes je sreda, 63. marec 2020. smile Tako nekako se najbrž počutimo te dni, kajne? Vsi imamo ‘poln kufer’ tega hudičevega virusa in strogega omejevanja vsega mogočega, prej samoumevnega. ‘Poln kufer’ tega, da poslušamo, beremo, gledamo in se konec koncev tudi sami (hote ali nehote) pogovarjamo večinoma le o COVID-19. Žal…

Ne, ne bom pametovala, kaj morate in česa ne smete. Tisti, ki razumemo ali (vsaj) poskušamo razumeti, upoštevamo napotke in ukrepe. Tistim, ki jim pa še vedno ni jasno, se po mojem mnenju ne bo dalo dopovedati prav veliko (več).

Kaj medtem počne EU? Verjamem, da se to marsikdo sprašuje. Upravičeno? Absolutno. Kar se Evropskega parlamenta tiče, vam lahko povem, da smo na izrednem zasedanju 26. marca, ki je prvič doslej teklo na daljavo, sprejeli ukrepe, ki med drugim namenjajo denar za boj s to krizo.

Jasno je, da bodo sledili novi ukrepi. Upam, da čimprej. Upam pa si tudi trditi, da nihče, ampak resnično nihče, ni bil pripravljen na to, da bo svet obrnjen na glavo. Kako iti preko ozkoglednosti, sebičnosti in predvsem občutka negotovosti pri boju proti nečemu, kar se požvižga na meje, rase, porekla, narodnosti, politična, verska in druga prepričanja?

Vsak, ki lahko pomaga, bi moral pomagati. Žal ni vsak človek Človek… A hkrati menim, da marsikdo niti človek ni. Izkoriščanje situacije je vse prej kot človeško.

Končala bom optimistično – z upanjem, da bom naslednjič pisala o čem lepšem.

Ostanite zdravi, ostanite doma in (p)ostanite ljudje!

Irena Joveva

Poslančev dnevnik

Dobrodošli na spletni strani poslanskih dnevnikov. Te zanima kaj sploh počnejo evropski poslanci? Kakšno je njihovo stališče o aktualnih tematikah? Vse to in še veliko več izveste tukaj!

Tukaj namreč evropski poslanci mesečno poročajo o svojem delu v Evropskem parlamentu in ohranjajo stik z vami.

Veliko užitkov ob branju!

t

Preberi še o drugih poslancih

Share This

S pritiskom na gumb STRINJAM SE, se strinjate da Zavod PIP od tega trenutka dalje in v prihodnosti, na vašem računalniku, shranjuje vaše odločitve, za to da izboljša vašo uporabniško izkušnjo. več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Zapri