Maj 2021

Da ljudje, živali in rastline lahko živimo, nujno potrebujemo vodo. Voda je nepogrešljiv vir tudi za gospodarstvo. Ima ključno vlogo v ciklu regulacije podnebja.

Zaščita vodnih virov, sladkih in slanih vodnih ekosistemov ter vode, ki jo pijemo in v kateri se kopamo, je eden od osnovnih elementov za zaščito okolja v Evropi. Tako voda kot z njo povezana vprašanja presegajo meje držav in zavedamo se, da je za zagotovitev učinkovite zaščite nujno usklajeno delovanje na ravni EU. K varovanju vode in zagotavljanju pravice do pitne vode za vsakogar v Evropskem parlamentu pristopamo resno, z odgovornostjo do mlajših generacij.

Slovenija je bila v EU prav glede zaščite vode in visokih standardov dolgo zgled. V zadnjih dveh tednih je vprašanje zaščite zdrave pitne vode in vodnih virov spet zelo aktualno. Tokrat žal zaradi možnosti, da ekološko nazadujemo. Skrbi me vladni predlog zakona, s katerim bi bila omogočena gradnja na vodnih in priobalnih zemljiščih. Skrbi me, ker je bila javna razprava o noveli zakona prekratka in so bili iz nje izključeni strokovnjaki in nevladne organizacije. In skrbi me, ker se za tako pomembno vprašanje uporablja skrajšani postopek. Vladni predlog predstavlja nevarno rahljanje zaščite naših voda in omejevanje dostopa do vode kot javne dobrine.

Zato se mi zdi zahteva za referendum upravičena. Upam, da bomo dobili možnost, da z odhodom na referendum izrazimo svojo odgovornost in se odločimo o prihodnosti. Aktivirajte se!    

Poslankin namig: Erin Brockovich, filmska klasika. Vztrajnost, četudi samo posameznika, se splača!   

Tanja

Marec 2021

Čeprav ste se po dolgih tednih in mesecih verjetno že privadili pouku in študiju od doma, ste prav gotovo veseli vrnitve »v civilizacijo«. Ker je šola veliko več od učenja podatkov. Ker je bolj od kemijskih formul pomembna kemija med vami, mladimi ljudmi, ker so bolj od zgodovinskih datumov pomembni mejniki vaših lastnih življenj.
Z ogorčenjem in žalostjo sem spremljala ravnanje oblasti ob mirnem protestu vaših predstavnikov, ki so – z upoštevanjem vseh zdravstvenih predpisov – želeli sporočiti le: odprite šole. Slovenske šole so bile zaprte najdlje v Evropi, epidemiološki rezultati pa so najslabši – največ mrtvih na prebivalca. 

Zavrnitev srečanja z dijaki s strani ministrice za šolstvo, denarne kazni, vpoklici na sodišča, na koncu pa še ministričin in premierjev arogantni odziv … skrb vzbujajoč signal. Že res, da je treba prevzeti odgovornost za svoja dejanja, treba pa je tudi smiselno presojati njihove okoliščine. In če minister nekaznovano krši zakone, odloke in priporočila s svojim skrivanjem v zaprti gostilni, bi smeli tudi dijaki nekaznovano stati na odprtem, javnosti na očeh, četudi s transparentom v rokah. Ne spomnim se podobnega primera v Evropi. Vem pa za kar nekaj držav, v kateri so bili od ministrov, premierjev ali predsednikov mladi deležni posebne pozornosti in pohval. 

S takimi represivnimi potezami država kaže, da ne želi odločnih, razmišljujočih ljudi. A ne pustite se ustrahovati. Ste ogledalo naše družbe. Spodbujam vas, da izražate svoje mnenje. Veliko nas je, ki vas zelo cenimo in spoštujemo. In prišli bodo časi, ko bo vaš glas slišan.    

Poslankin namig: Alan Ford v sliki in besedi ali življenjske modrosti malo drugače.
Za dokaz, da nekateri vedo več, pa Miki Muster in Skok v prihodnost (1971).   

Tanja

Februar 2021

Že skoraj leto dni smo osredotočeni na pandemijo covid. Ob tem pogosto pozabimo, da prilagoditev zdravstvenega sistema na boj z virusom druge paciente postavlja v ozadje, zato so ti pogosto v negotovosti, strahu. Med najbolj ranljivimi so nedvomno bolniki z rakom.

Ker sem tudi sama zbolela za (krvnim) rakom, sem seznanjena z delovanjem onkološkega inštituta v Sloveniji, z vplivi zaščitnih ukrepov in izolacije na oskrbo in kakovost življenja bolnikov z rakom. Čeprav je bilo zdravljenje občasno moteno, diagnoze in postopki ustavljeni ali prepočasni in je pandemija vplivala na dostop do potrebnih zdravil, je onkološkemu inštitutu uspelo zagotoviti nemoteno nadaljevanje onkološkega zdravljenja. Tudi z uvedbo telemedicine, ki je postala del vsakodnevne prakse po vsej Evropi. Tega sem zelo vesela.

Število obolelih za rakom v Evropi narašča. V Sloveniji je vsakih 35 minut diagnosticiran nov primer. Bolezen tako ali drugače prizadene skorajda vsakogar. Zato mora boj proti raku postati prednostna naloga: z evropsko strategijo in zadostnimi sredstvi za zdravstvene reforme ter krepitvijo zdravstvenih sistemov držav članic, izmenjavo znanja, najboljših praks in opreme.

Danes je mednarodni dan boja proti raku. Strategijo premagovanja raka moramo pripeljati do točke, ko bo vsak Slovenec, vsak Evropejec imel pravico do hitre, kakovostne diagnoze, do celovite oskrbe in modernega zdravljenja, ne glede na to, kdo je in od kod prihaja. Vsakdo mora imeti enako priložnost za izboljšanje kakovosti življenja, enako upanje na preživetje. In na koncu, a ne najmanj pomembno, enako pravico do dostojnega slovesa. 

Poslankin namig: živite zdravo, poslušajte svojo psiho in telo.

Oktober 2020

Poslanci smo se v začetku oktobra sestali na prvem od v dveh plenarnih zasedanj v tem mesecu. Veliko zanimanja sta vzbudili dve temi.

Ena od njih je glasovanje o mehanizmu, s katerim bi potrdili, da države, ki ne spoštujejo temeljnih vrednot EU in kršijo pravila pravne države, ne morejo nemoteno dostopati do sredstev iz evropskega proračuna. Ta mehanizem podpiram. V EU se razraščajo avtoritarne težnje, ki so v nasprotju z načeli in pravnim redom EU. Ne zdi se mi pošteno, da bi države, ki sistematično in zavestno kršijo temeljna načela EU, podpirali s finančnimi vložki, ki so tudi denar davkoplačevalcev. Evropski parlament v pogajanjih glede prihodnjega proračuna pri tem vprašanju po mojem mnenju ne sme popuščati.

Drugo pa je bilo glasovanje o okoljski zakonodaji. Poslanci smo z veliko večino izglasovali nekaj ambicioznih predlogov, med drugim zmanjšanje toplogrednih plinov za 60 odstotkov do leta 2030 (v primerjavi z letom 1990). To je pomembna zmaga za naše okolje in prihodnost.

Se vam zdi tokrat moj dnevnik nekoliko bolj suhoparen kot običajno? Verjamem. Zunaj dežuje in nimam vedno prave dnevniške inspiracije, precej energije pa so mi vzele tudi priprave na kongres Socialnih demokratov. Prvič v Sloveniji izveden digitalno. S spoznanjem, da se s pravo voljo lahko naredi vse.

Študentom želim prijeten začetek študija. Vsem skupaj pa, da vsak dan za nekaj ur odložimo in odklopimo telefone in aplikacije, ki nam požirajo čas, slepijo presojo in oddaljujejo od ljudi.       

Vaša Tanja

Poslankin namig: dokumentarec Social dilemma 😃

Avgust 2020

Počitnice.

Vesela sem jih. Čeprav so se začele grenko, saj smo socialni demokrati nedavno izgubili tri velike politike, prijatelje, vzornike, ki so pomembno zaznamovali tudi mojo politično pot. Ostali bodo z menoj, v zavezanosti vrednotam človečnosti in razmisleku o minljivosti.

Poletje s svojimi dolgimi dnevi je čas, ki v meni prebuja nostalgijo in hkrati nove ideje, ki spomine iz preteklosti spleta z vizijo prihodnosti. Čas, ko sem lahko sama, četudi v družbi. Kot bi poletje duši, telesu in mislim podelilo popolno svobodo.

Najlepše je globoko pod vodo. V modrozeleni tišini, ki jo čisto tiho, kot najnežnejši dotiki, trepljajo samo drobni mehurčki, zamah kakšne plavuti, drobno premikajoče se oči podvodnih bitij. Oponašaje gladkega delfina mirno drsiš nad hribi in dolinami slanega sveta, brez kakršnega koli namena in želje, da bi delal red v tem popolnem svetu.

Včasih se pred tabo odvije vihar. Udari roparska murena. Hobotnica prikaže svoja mavrična pravila. Bodice so nasršene. Nekaj gibkih obratov, dno se zvrtinči in nekoga morda ni več. Ni čustev, ni usmiljenja in pravila so jasna. A hip za tem se vse povrne v veličasten modrozeleni mir.

Stolpički mehurčkov se vzpenjajo proti soncu. Ko izplavam, sem tako polna energije in obenem tako popolnoma pomirjena, da lahko objamem svet in vem – zmorem polno živeti.   

Tudi vam, dragi mladi, želim počitnice, ki vam bodo prinesle voljo in moč za premagovanje izzivov, ki jih prinese delovna jesen.  

Vaša Tanja

Poslankin namig: Poletje je čas jabolk. Presenetite nekoga s preprosto, a odlično jabolčno pito (recept na kulinarika.net). Dober tek!

Testo: ostra moka, navadna moka, olje, sladkor, jogurt – po en jogurtov lonček, 3 jajca, pol vrečke pecilnega praška, sok limone, rum.

Nadev: 1 kg jabolk, kisla smetana, sladkor, cimet, po želji rozine.

Penasto umešaš rumenjake in sladkor, dodajaš olje, jogurt, moko, limono, pecilni, nazadnje sneg beljakov. Dve tretjini testa razgrneš v pomaščen pekač, zapečeš, da rahlo porumeni (180˚C).
Jabolka naribaš, prepražiš, dodaš kislo smetano, rozine. Preliješ po napol pečenem testu, posuješ z malo sladkorja, čez preliješ preostanek testa. Spečeš do konca. 

Pa dober tek! 😋🍎

Julij 2020

Z julijem je krmilo Sveta EU prevzela Nemčija, najmočnejša država EU. Ji bo z Angelo Merkel na čelu vendarle uspelo zmanjšati razkorak med članicami, okrepiti disciplino in solidarnost ter z večjim sodelovanjem in jasno razvojno strategijo naši skupnosti zagotoviti položaj v svetu, ki ga izgublja? To je nujno, če želi naša Unija enakopravno nastopati med interesi ZDA, Rusije in Kitajske. Predvsem sodelovanje z zadnjo bo za EU ključno, vendar mora temeljiti na vzajemnem spoštovanju.

V Evropskem parlamentu se – ko govorimo o diplomaciji – v tem času pogovarjamo o korona-diplomaciji, ki naj bo ključ do sprememb v odnosih. Evropska unija mora krepiti svojo odpornost na krize in se poskušati znebiti zunanjih političnih pritiskov. Skrb vzbujajoče so dezinformacije, ki jih širita Rusija in Kitajska. Namenjene so dodatni polarizaciji družbe, kar želita velesili izkoristiti za krepitev svojega ugleda v svetu. V tem nestabilnem in pandemičnem času bo v mednarodnih odnosih zelo pomembna premišljena taktična igra.

Poslanci smo konec junija sprejeli resolucijo o obsodbi rasizma, ki ji je botrovala žalostna smrt Georga Floyda v ZDA. Velika večina poslancev je bila v tej sicer dokaj splošni razpravi o rasizmu povsem enotna, da za rasizem v naših družbah ne sme biti prostora. Obžalujem, da sta med poslanci, ki te resolucije niso podprli, tudi dva slovenska, in sicer iz vrst EPP. S tem sta se priključila stališčem skrajne desnice, česar nikakor ne razumem.  

Poslankin namig: V branje vam priporočam trilogijo Phillipa Rotha – Človeški Madež, Ameriška pastorala, Poročila sem se s komunistom. Vrhunsko čtivo za zahtevnejše.  

Tanja

Junij 2020

Pozdravljeni v juniju, ki po dežju in temperaturah spominja na november. Rešuje nas pogled na urejene vrtove in cvetoče balkone. Nedvomno je sončni in topli »koronar« (če ne veste, to je letošnji novi mesec), učinkovito poskrbel, da imamo Slovenci veliko domače zelenjave, obrezano sadno drevje, obdelane njive … in še naprej vse pogoje, da (p)ostanemo še bolj okolju in zdravju prijazna država.

V času karantene smo veliko časa posvečali prehrani. Tudi sama sem na plano potegnila že pozabljene kuharske knjige. Zares ni vseeno, kaj jemo! Način prehranjevanja ima velikanski  vpliv na naše telo, zdravje in okolje.

Poznate strategijo »od vil do vilic«? Z njo želimo v EU oblikovati trajnostni prehranski sistem, ki bo ščitil varnost hrane, ljudi, kmetijstvo in okolje, Evropska komisija pa jo je predstavila konec maja.

Njeni ključni cilji? Do 2030: 50-odstotno zmanjšanje uporabe in tveganosti pesticidov; 20-odstotno zmanjšanje uporabe gnojil; 50-odstotno zmanjšanje prodaje antimikrobnih sredstev (pri uporabi za živino); 25 odstotkov pridelovalnih površin namenjenih organskemu kmetovanju.

Z novimi zakonskimi predlogi in dopolnitvijo obstoječih bomo dosegli, da bo prehrambni sistem EU čvrst in odpornejši na morebitne krize (naravne katastrofe, bolezni …).

Strategija je vključena tudi v evropski zeleni dogovor, ki ga promoviramo prav socialisti in demokrati, in želimo z njim doseči, da bo Evropa do leta 2050 ogljično nevtralna celina.

 Kako boste vi pripomogli k temu? Vsak korak šteje!

Priporočam, da si ogledate zares simpatičen dokumentarni film  »The biggest little farm«. Mora najdete navdih za prihodnji poklic .

Tanja

Maj 2020

Trije prazniki mimo, mi pa še vedno doma, priklopljeni na elektronske naprave in stike na daljavo.

Politično dogajanje je še podrejeno okoliščinam in posledicam pandemije, ki je posegla v vsako poro družbene sfere. Tudi globoko v medije. Virus je dodobra razgalil pa tudi povečal že obstoječe težave medijev: poleg upada oglaševalskih prihodkov so se izrazito povečali politični pritiski na njihovo delo. Tudi v Sloveniji se temu nismo izognili. O tem smo govorili v eni od video razprav, ki jih gostim v tem času.

Za razliko od številnih evropskih vlad, ki so v času koronakrize posebej podprle delo svojih novinarjev, tudi finančno, in poudarile nedopustnost nasilja nad novinarji, je naša vlada prošnje medijev za pomoč povsem spregledala, premier je odkrito napadel javno RTV, novinar Blaž Zgaga je bil deležen  nadlegovanja vlade, ki je v Evropo poslala celo pismo, v katerem blati slovenske medije … Ne glede na politični okus – več kot dovolj razlogov za zaskrbljenost.

Vsi, še posebej mladi, ki se pogosto informirate iz, recimo temu, »hitrih virov«, bi se morali veliko bolje zavedati, kako zelo je v tem kriznem času pomembno zagotavljanje verodostojnih informacij in preverjenih dejstev. To je možno samo, če imajo novinarji svobodo, neodvisnost in dobre pogoje za delo.

Stranski učinek korone je pandemija lažnih novic. Te pa zmanjšujejo učinkovitost vlad in slabijo demokracijo. Zato svetujem, da informacije preverjate. Ne okužite se!

Namig meseca: različne ekranizacije afere Watergate. 

Tanja

Marec / April 2020

Čas, ko bi se morali mladi po pouku družiti v sončnem parku, igrati nogomet na travi, iti na vikend kolesarjenje, se stiskati na klopcah, okrog vas pa bi krožil virus zaljubljenosti in počutili bi se kronsko.

Namesto tega se preganjate po virtualnem svetu, vozite sobno kolo, sami se stiskate na kavču, virus sicer res kroži nekje zunaj, a se zaradi njega počutite – koronsko.   

Ni najlepše, a bo minilo. Potolažite se s tem, da velja za vse. Tudi evropski poslanci smo v teh tednih doma. Po nekaj dneh zatišja, potem ko je bil Evropski parlament zaprt, je delo steklo. Podobno kot vi za šolo delamo tudi mi na daljavo, preko e-pošte in video aplikacij – največkrat uporabljamo Zoom. Tudi plenarno zasedanje, na katerem smo potrdili nujne začetne finančne ukrepe EU v boju proti koronavirusu, smo prvič v zgodovini Evropskega parlamenta izpeljali od doma. Zelo veliko je telefoniranja. Po eni strani je bolj naporno, po drugi pa je tudi neke vrste razbremenitev, saj odpadejo vsa potovanja, svaljkanje po letališčih, pakiranje prtljage … in ta čas lahko koristneje izrabimo.

Prav danes, ko vam pišem, sem naši vladi predala pismo (preberete ga lahko na moji spletni strani), v katerem s še štirimi evropskimi poslanci iz Slovenije pozivam, naj naša država vendarle izkaže solidarnost in po vzoru Nemčije, Luksemburga in drugih članic sprejme nekaj otrok beguncev, ki jih na grških otokih čaka strašna usoda. To ni le solidarnost, to je naša pravna in moralna dolžnost. Ker si vsi mladi zaslužite pravo pomlad. Zanimivo bi bilo poznati vaše mnenje o tem, vesela bom, če boste o tem razmišljali. Naj bo to izziv mojega aprilskega dnevnika za vas.

Pa še namig za branje, ker so ravno taki časi : Sto let samote in Ljubezen v času kolere, kultna romana Gabriela Garcie Marqueza

Imejte se radi, četudi doma.

Tanja         

Dobrodošli na spletni strani poslanskih dnevnikov. Te zanima kaj sploh počnejo evropski poslanci? Kakšno je njihovo stališče o aktualnih tematikah? Vse to in še veliko več izveste tukaj!

Tukaj namreč evropski poslanci mesečno poročajo o svojem delu v Evropskem parlamentu in ohranjajo stik z vami.

Veliko užitkov ob branju!