Matjaž Nemec

Poslanec Evropskega parlamenta (S&D/SD)

https://www.matjaz-nemec.eu/

Mandati in članstvo

Št. mandatov: 1

  • Prvi mandat 2022-2024

Predsednik:

  • DMAG Delegacija za odnose z državami Magreba in Unijo arabskega Magreba, vključno s skupnimi parlamentarnimi odbori EU-Maroko, EU-Tunizija in EU-Alžirija

Član odbora/delegacije:

  • AFET Odbor za zunanje zadeve
  • D-RS Delegacija pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija
  • CPDE Konferenca predsednikov delegacij

Namestnik odbora/delegacije:

  • LIBE Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
  • DACP Delegacija pri skupni parlamentarni skupščini AKP-EU
Mandati in članstvo

Št. mandatov: 1

  • Prvi mandat 2022-2024

Predsednik:

  • DMAG Delegacija za odnose z državami Magreba in Unijo arabskega Magreba, vključno s skupnimi parlamentarnimi odbori EU-Maroko, EU-Tunizija in EU-Alžirija

Član odbora/delegacije:

  • AFET Odbor za zunanje zadeve
  • D-RS Delegacija pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija
  • CPDE Konferenca predsednikov delegacij

Namestnik odbora/delegacije:

  • LIBE Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
  • DACP Delegacija pri skupni parlamentarni skupščini AKP-EU
Zgodovinska zmaga za naravo

Marec 2024

Zakon o obnovi narave je bil konec februarja v Evropskem parlamentu sprejet s 330 glasovi za. V naši, politični skupini socialistov in demokratov smo sprejem zakona o obnovi narave označili za zgodovinsko zmago, saj gre za prvi tovrstni zakon, s katerim se EU zavezuje, da bo do leta 2030 obnovila vsaj 20% kopenskih in morskih območji, do leta 2050 pa vsa degradirana območja Unije.

Odločno podpiram in vesel sem, da se je prvič po 70-ih letih od obstoja EU sprejela zakonodaja, ki na prvo mesto postavlja boj proti podnebnim spremembam ter naslavlja nujnost zaščite evropske biotske raznolikosti in kmetijstva. Zakon se dotika tudi pomembnega vidika zaščite pitne vode, ki je vse bolj ogrožena zaradi izrednih vremenskih razmer. 

Boj proti podnebnim spremembam mora ostati naša prioriteta, saj je kar 81% evropskih habitatov v slabem stanju, kar lahko z zakonom o obnovi narave preprečimo. Nujno je, da povečamo odpornost evropskega kmetijstva in naravo postavimo na prvo mesto. 

Bojazen, da bi sprejem zakona okrnil evropsko kmetijstvo ni na mestu, saj brez zdrave narave ne moremo pridelovati zdrave in neoporečne hrane in krepiti trajnostno proizvodnjo.

Želim vam lep začetek pomladi in veliko užitkov v čudoviti naravi, ki jo imamo v Sloveniji pred pragom in za katero upam, da se bomo vsi borili, da jo ohranimo takšno kot je.

Matjaž

Novo leto, nove zmage

Januar 2024

Pozdravljeni ob branju prvega zapisa v tem letu. Upam, da ste preživeli lep skok v 2024. Želim vam leto polno zdravja, uspehov in veselja. 

Letos nas čakajo izjemno pomembne volitve v Evropski parlament, na katerih bomo odločali o naši skupni prihodnosti. Na volitvah bom vnovič kandidiral tudi sam. Pričetek leta po navadi kliče k pregledu preteklega dela, da lažje in bolje začrtamo cilje za naprej.

Zato sem pripravil kratek pregled mojega mandata v številkah:

  • V slabih dveh letih sem se udeležil več kot 30 plenarnih zasedanj Evropskega parlamenta, na katerih sem glasoval več kot 9000-krat.
  • Z ekipo smo obiskali več kot 22 občin ter gostili prireditve v 13-ih občinah.
  • Postavil ali podprl sem 46 ustnih oziroma pisnih vprašanj Evropski komisiji in drugim EU institucijam.
  • Na zasedanjih Evropskega parlamenta sem imel približno 50 nagovorov. 
  • Udeležil sem se šest mednarodnih misij.
  • Organiziral sem štiri dogodke v Evropskem parlamentu: o parku Dinaridov, razstavo o Borisu Pahorju, okroglo mizo o obmejni problematiki, razpravo o pomenu vrednot antifašizma ter okroglo mizo o TIGR-u. 
  • Evropski parlament je trikrat razpravljal na mojo pobudo.
  • V Evropskem parlamentu sem gostil več kot 560 obiskovalcev.
  • Na različne institucije EU sem naslovil več kot 10 različnih pisem, poslanskih vprašanj ter pobud glede situacije v Gazi.

Veselim se vsega kar bo prineslo leto 2024, še posebej pa volilne kampanje, ko bo še več časa za obiske na terenu ter druženja z vami. 

Želim vam lep začetek leta,

Matjaž

Stanovanja za mlade so kjučna za socialno Evropo

December 2023

Na tokratnem plenarnem zasedanju smo na pobudo naše, politične skupine socialistov in demokratov, razpravljali o stanovanjski problematiki mladih. O tem se že dolgo govori, a žal še vedno premalo naredi. To boste vi verjetno najbolje vedeli sami, saj to občutite na lastni koži.

V času vsesplošne draginje je dostop do stanovanja še bolj otežen kot je bil. Po nekaterih ocenah primanjkuje dostopnih stanovanj za več kot 80 milijonov ljudi. Čeprav se nova stanovanja vsako leto gradijo, pa so ta žal v veliki meri namenjena zgolj za trg in niso dostopna mladim. Ta poslovni model je kratkoviden in povzroča hude posledice, zato središča mest vse bolj postajajo le investicijske priložnosti za bogate, ne pa domovi za ljudi. 

Stroški in najemnina ne bi smeli presegati 30% dohodka, saj se na ta način stiska mladih še povečuje. Dom si je, tudi s povprečno plačo, vse težje ustvariti. Zato se v S&D zavzemamo za bolj socialno Evropsko unijo in rešitev vidimo v gradnji javnih neprofitnih stanovanj, študentskih domov, dostopnih prvih stanovanjih za mlade, regulaciji stanovanjskega trga in v obnovo usmerjenih investicijah. 

Skrajni čas je, da socialna stanovanja postanejo prednostna naložba Evrope.

Upam, da se vam v novem letu oglasim z bolj optimističnim zapisom. Do takrat pa vam želim lepe praznike, polne zdravja, smeha in sreče. Preživite jih z vami ljubimi ljudmi. 

Matjaž

Nujna prekinitev ognja v Gazi

November 2023

V prejšnjem zapisu za Poslančev dnevnik sem pisal o obsojanja vrednem napadu Hamasa na Izrael in bombardiranju Gaze in upal, da se bodo razmere v enem mesecu umirile.

Žal je vse prej kot to – vojna v Gazi traja že več kot mesec dni, bombardiranje se stopnjuje. Največje žrtve pa so otroci, ženske…, nedolžni civilisti. Grozovit je tudi podatek, da je v manj kot mesecu dni umrlo že več Palestincev kot je bilo vseh žrtev v Srebrenici.

Napad, ki ga je 7. oktobra izvedel Hamas, je vojni zločin in zavržno dejanje, ki ga ostro obsojam. Izraelske talce je potrebno izpustiti. A povračilni napadi Izraela na Gazo in targetiranje civilnih objektov, bolnišnic, begunskih taborišč bi bilo moč razumeti že kot etnično čiščenje ali celo zločin proti človeštvu. Zato podpiram poziv, ki smo ga s kolegi iz Evropskega parlamenta naslovili na predsednico Komisije, da se zamrzne izvajanje pridružitvenega sporazuma. Izraelska vlada ne spoštuje mednarodnega prava in prav bi bilo, da mednarodna skupnost stopi skupaj in še glasneje zahteva prekinitev spopadov, dostavo nujne humanitarne pomoči in čim prejšnji začetek mirovnih pogajanj. 

Resnično si želim, da bo moj naslednji zapis lahko bolj optimističen. Da bomo od besed prešli k dejanjem in ne bomo le nemi opazovalci grozot, ki se dogajajo na Bližnjem vzhodu. 

Ostanite zdravi,

Matjaž

Vojna na Bližnjem vzhodu

Oktober 2023

Dober teden po napadu teroristične organizacije Hamas na Izrael, ki ga ostro obsojam, se razmere še zaostrujejo. Oči celotne mednarodne skupnosti so uprte v Izrael in Palestino. Prejšnji teden sta Izrael obiskali tudi predsednica Evropske Komisije Von der Leyen in predsednica Evropskega parlamenta Metsola. Odziv predsednice Komisije je bil preveč enostranski. Želel bi si slišati tudi poziv Izraelu k spoštovanju mednarodnega prava in humanitarnih posledicah njihovih napadov na Gazo.

Združeni narodi in mednarodna skupnost pozivajo Izrael k preklicu zahteve po evakuaciji več kot 1,1 milijona Palestincev, da se preselijo na jug Gaze. Taka prisilna preselitev v nasprotju z mednarodnim pravom in bi nedvomno povzročila humanitarno katastrofo nepredstavljivih razsežnosti.

Morebitni vojaški vdor v Gazo bi nedvomno povzročil hudo človeško katastrofo. Vsak posameznik si zasluži živeti v svoji domovini, ne da bi se soočal z možnostjo izgube svojega doma. Prav tako je nedopustna vsakršna blokada Gaze s strani Izraela in onemogočanje dovoza nujnih življenjskih potrebščin, kot so voda, hrana in elektrika.

Izrael mora spoštovati mednarodno humanitarno pravo in vsaka uporaba kemičnega orožja za namene vojaških napadov na Gazo je nedopustna. V prvi vrsti pa se pridružujem zahtevam za čim prejšnje odprtje humanitarnih koridorjev za dostavo pomoči in ustavitev ognja ter začetek mirovnih pogajanj.

Civilno prebivalstvo si ne zasluži in ne sme nositi posledic več let trajajočega konflikta!

 Matjaž

Pestra politična jesen

September 2023

Septembrsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta je bilo v znamenju nagovora predsednice Evropske komisije o stanju v Uniji. Pozornost je bila še toliko večja, namreč gre za njen zadnji nagovor pred prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. 

Iztekajoči se mandat je bil močno zaznamovan s pandemijo Covida, vojno v Ukrajini in energetsko krizo. Kljub temu smo v naši politični skupini S&D ogromno dosegli pri socialo-zeleni agendi (sprejem podnebnega zakona), izborili rekordni sklad za obnovo in zeleni prehod, naredili odločne korake za polno implementacijo minimalne plače v državah EU ter pripomogli k ratifikaciji Istanbulske konvencije … 

V S&D se zavedamo, da bo na ključnih temah potrebno še veliko trdega dela, zato nas bolj kot besede predsednice EK v nagovoru zanimajo rezultati. Od Komisije bomo zahtevali, da ta še pred koncem mandata dokonča ključne reforme zelenega prehoda, azilnega sistema in razširi solidarnostni sklad za pomoč ob naravnih katastrofah. Te so žal že postale naša nova realnost. 

Prav tako ne nameravam popuščati, ko gre za kršenje schengenskih pravil in dogovorov, slovenski državljani že predolgo trpijo posledice nedovoljenih mejnih kontrol na slovensko-avstrijski meji. 

Vse to so vprašanja, na katera predsednica EK von der Leyen ni odgovorila ali pa so bili odgovori izjemno skopi. Pred vsebino je govor žal narekovala spravljivost, ki jo gre razumeti v kontekstu volitev. Razmere pa se na volitve žal ne ozirajo. Pod črto, všečnost, ki jo je želela izkazati predsednica EK v svojem zadnjem nagovoru o stanju v Uniji pač ne more imeti mesta pred nujno potrebnimi ukrepi Unije. 

 Za konec mi dovolite, da vam zaželim lep začetek novega šolskega in študijskega leta, ob tem pa živite svoje poslanstvo tudi izven šolskih klopi.

Matjaž

Zeleno postaja simbol prihodnosti

Julij 2023

Zeleno postaja simbol prihodnosti, ki si jo želimo zase, za prihodnje rodove, zelena agenda ali agenda proti mačehovskemu ravnanju do okolja pa rdeča nit politikov vseh barv in prepričanj. Malokdo si dandanes »dovoli« ne govoriti o zeleni prihodnosti, najsi gre za progresivne, liberalne ali konzervativno sile, tako je tudi v Evropskem parlamentu. Z eno, zelo pomembno razliko. Socialisti in demokrati odločitve za več in bolj ambiciozne zelene ukrepe podpiramo, ne samo z besedami, temveč konkretnimi odločitvami.

Na drugi strani pa velik del »konzervativne« strani parlamenta, med tem tudi velika večina poslancev največje evropske stranke EPP, klecne pred konkretnimi odločitvami. To tezo nazorno potrjuje nedavno glasovanje na plenarnem zasedanju parlamenta, ko smo komajda uspeli potrditi zakon o obnovi narave, ki postavlja temelje enotne evropske zakonodaje, namenjene ohranitvi naravnih okolij, njihove rastlinske in živalske raznovrstnosti ter tako predstavlja ključen del strategije Unije za krepitev raznolikosti narave do 2030. To očitno ne prepriča nasprotnikov zakona. Si pa mislim, kot smo že videli tolikokrat poprej, da bodo taisti že v jeseni vneto razglabljali, kako potrebna je skrb za okolje itd.

Poslanke in poslanci žal nimamo privilegija iskanja odpustkov za tako zmotna ravnanja zgolj v vestnem ločevanju odpadkov in deklarativni podpori tudi vas, mladih, pri vašem prizadevanju za večji angažma politike pri okolijskih in podnebnih temah.  Na nas je večja odgovornost – odgovornost za dejanja, ki večkrat terjajo tudi pogum – upreti se pritiskom, češ, kako bodo ukrepi škodovali tem in onim. Spoštovani, če kaj, nam na dolgi rok lahko škoduje prav ignoranca, kot smo ji bili priča pri glasovanju pri zakonu o obnovi narave.
 
Se beremo spet v jeseni, lepo in navdihujoče poletje vam želim.

Matjaž

Umetna inteligenca - prihodnost, v katero stopajmo z odgovornostjo

Junij 2023

Ta čas v naša življenja z velikimi pospeški vstopa umetna inteligenca. Po eri megalomanskih sprememb interneta, smo danes na pragu morda še nečesa večjega, kar bo naša življenja drastično spremenilo v vseh pogledih. Strokovnjaki s področja umetne inteligence govorijo o novi eri človeštva, ki od nas terja hitre prilagoditve in odgovorno ravnanje. Ne vemo še vsega, vsakodnevno se soočamo z novimi informacijami. Zagotovo pa je jasno, da si lahko od umetne inteligence obetamo veliko dobrega: hitrejši razvoj in napredek, inovacije ter odkritja v dobro ohranjanja zdravja ter boljših življenjskih pogojev. Ob tem pa ne gre zanikati vseh pasti, ki jih umetna inteligenca postavlja napram spoštovanju temeljnih človekovih pravic; delavskih pravic, pravic potrošnikov in varstva osebnih podatkov.

Prav te dni smo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejeli prvi zakonski okvir regulative s področja umetne inteligence. Naša skupina socialistov in demokratov je bila pri tem jasa: »Umetne inteligence ne gre ovirati, jo je pa potrebno regulirati.« V tem pogledu smo podprli in predlagali predloge za vzpostavitev optimalnega ravnotežja med pozitivnimi učinki uporabe umetne inteligence ter zamejitvijo njenih morebitnih škodljivih posledic. Ob tem pa ne sme umanjkati naše skupne družbene odgovornosti. Velik del te nosite prav vi, mladi. Ste glasniki in ambasadorji družbenih preobrazb. V vas verjamemo ter vam zaupamo, da boste novi, dandanes še ne povsem poznani svet umetne inteligence v naša življenja vtkali tako, da bo napredek v dobro človeštva prvo in najbolj pomembno merilo prihajajočih se sprememb.

P.S. Ta sestavek ni napisal program umetne inteligence 😊.


Lepo poletje vam želim,

Matjaž

Postanimo ambasadorji nenasilištva!

Maj 2023

Spoštovani mladi bralci in bralke.
 
Na vas se obračam s prošnjo in apelom: Postanimo ambasadorji nenasilištva!
 
Dogodki strahotnega nasilja zadnjih tednov v Srbiji so nas močno pretresli. Ter nas dodatno zdramili v skupni zavezi, da se moramo nasilju vseh vrst in oblik odločno upreti – skupaj.
 
Dejstvo je, da nasilje nikoli ne pride samo po sebi, temveč se največkrat udejanji takrat, ko odpovedo varovalni mehanizmi. »Zdraviti« posledice nasilja, ko se to že zgodi, je bolj ali manj dejanje »po toči zvoniti je prepozno«. In ne samo dobrodošlo, temveč nujno in odgovorno je, da vsi v EU k problematiki nasilja pristopimo z največjo mero angažmaja. Boj proti nasilju je namreč prioriteta, s katero ne gre čakati.

Prejšnji teden je Evropski parlament izglasoval pristop EU k Istanbulski konvenciji. Ta naslavlja boj proti nasilju nad ženskam in v družini. Pristop h Konvenciji pa ni in ne sme postati (le) deklarativno dejanje, temveč zaveza za konkretne ukrepe za boj proti nasilju v vseh državah članicah, tudi tistih šestih, ki Konvencije še niso ratificirale. K temu nas kliče tragična realnost, čigar črna statistika o žrtvah nasilja, med ženskami, mladimi… pravzaprav med vsemi skupinami prebivalstva terja ukrepanje tukaj in zdaj, brez vsakršnega odlašanja! Odgovornost za to nosimo skupaj, kot družba in posamezniki živeči v njej. Vsakdo, ne glede na stan, položaj, leta in ostale okoliščine nosi odgovornost upreti se dejanjem, ki vodijo do nasilja. Šteje vsak korak, četudi je ta še tako neznaten, a pospremljen s spoštovanjem in razumevanjem nujnosti strpnega sobivanja. Zato apel – postanimo ambasadorji nenasilništva že danes. Hvala.

Matjaž

Med ljudmi

April 2023

Od prvega dne mandata evropskega poslanca si prizadevam, da je glas naših državljank in državljanov slišan v institucijah EU. Moje delovno mesto je v prvi vrsti med ljudmi.

Ta mesec sem se s svojo ekipo odpravil po vsej Sloveniji, z mobilno poslansko pisarno smo med drugim obiskali Trbovlje, Hrastnik, Tolmin, Jesenice in Mursko Soboto. Organizirali smo pogovorne ure, na katerih sem se pogovarjal z ljudmi, poslušal njihove predloge ter beležil njihove težave, s katerimi bom seznanil pristojne v EU. Moja želja je, da se v našem prostoru dokončno razblini teza, kako so vsakodnevni izzivi vseh nas, ki živimo v EU, »premalo pomembni« ali »premajhni«, da bi se o njih govorilo v Bruslju. To je velika zmota, saj smo državljani in državljanke EU prvi, ki bi morali skrbeti institucije EU.

Žal sem nemalokrat še vedno deležen vprašanja, zakaj sem toliko med ljudmi, če ne bi bilo bolje, da bi svojo energijo usmeril v »kaj pomembnejšega«, v reševanje »globalnih problemov«. Smatram, da je ta percepcija popolnoma zgrešena, saj so t.i. veliki, globalni problemi pravzaprav problemi vseh nas. Sam bi tem skeptikom oziroma politikom, ki zagovarjajo zgolj pisarniško delo za zaprtimi vrati v reševanju t.i. »velikih problemov«, predlagal, naj pogledajo naokoli, gredo med ljudi, tam se dogajajo življenje in problemi. Na nas, politikih, pa je, da jih slišimo, še bolj kot to pa – pomagamo reševati. To je bilo in ostaja moje temeljno poslanstvo. In veselim se novih obiskov po terenu z našo mobilno poslansko pisarno, s katero kmalu pridemo tudi v vaš kraj.

Matjaž

Resolucija o zadostnem minimalnem dohodku za aktivno vključevanje

Marec 2023

Dragi bralci in bralke!

Ta zapis nastaja na vlaku, na poti v Strasbourg. Pred nami je naporno plenarno zasedanje. Točke seje me opomnijo, s kako zahtevnimi izzivi se srečujemo v danih mesecih, sprejemali bomo pomembne odločitve. Ena od teh se nanaša na Resolucijo o zadostnem minimalnem dohodku za aktivno vključevanje.

Gre za resolucijo, ki bo države članice odločneje usmerila v ukrepe za preprečevanje socialne izključenosti ranljivih skupin. Pa bo to dovolj? Kar 95! milijonov Evropejk in Evropejcev je izpostavljenih revščini, EU pa jim je v dani energetski krizi ter draginji odgovorna pomagati z več kot priporočili. Še več, EU mora vzpostaviti zakonodajno zavezo za vse države članice za sprejem konkretnih ukrepov socialne varnosti oz. t.i. varnostno mrežo. Takšno, ki bo ljudem preprečila zdrs v revščino ali, v primeru, da se s to že soočajo, pomagala nazaj, v dostojno in človeka vredno življenje. Besede in priporočila niso in ne bodo dovolj. Priporočila institucij EU so resda pomemben korak, da se to problematiko umesti na prioritetno agendo. Hkrati s tem pa je treba dati jasen apel za takojšnjo vzpostavitev sistema pomoči minimalnega dohodka po vsej EU, kot smo to storili v primeru sprejema zakonskega paketa o minimalni plači. Stiske ljudi na robu preživetja terjajo več kot  priporočila. Resolucijo bo sicer utrdila EU “mindset”, da sta draginja in kriza dokončno »odnesli šalo,” a to ne bo dovolj. Zato bom od pristojnih, preko možnosti, ki jih imam kot poslanec, terjal konkretna dejanja za vzpostavitev minimalnega dohodka za aktivno vključevanje. Takšnega, ki bo ljudem pomagal ne samo na papirju, temveč v realnem življenju.

Matjaž

Pobuda za več sredstev mehanizma civilne zaščite

Februar 2023

Dragi bralci in bralke poslančevega dnevnika,

žal je letošnji februar dodobra zaznamoval uničujoč potres v Turčiji in Siriji. Ta naravna katastrofa stoletja je še enkrat več pritrdila spoznanju o ranljivosti naše družbe in človeštva nasploh. Pred silo narave smo resda velikokrat nemočni, je pa odgovornost celotne mednarodne skupnosti ob tovrstnih katastrofah – izkazati solidarnost in pomagati – še toliko večja, največja. Prvi ambasadorji, ki najkonkretneje uresničujejo to odgovornost oziroma poslanstvo so predstavniki civilne zaščite. Navdihujejo nas s svojo požrtvovalnostjo in nas tudi dandanes, ko spremljamo grozljive prizore s prizorišča potresa, navdajajo z upanjem, da nam bodo v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas varovali, nam pomagali.

To spoznanje sega onkraj političnih delitev, meja. Samo slišati ga je treba ter nikoli, ampak res nikoli pozabiti – biti človek. Preprosta teza, ki ne potrebuje veliko besed, bolj kot te govore dejanja. Takšna, kot so jih izkazali tudi  slovenski reševalci, ki so s svojim znanjem in izkušnjami hiteli na pomoč ljudem ob potresu v Turčiji in Siriji. Noben ukrep politike ne more odtehtati njihove pomoči.  Ima pa politika dolžnost, da civilni zaščiti, kot hrbtenici pomoči ljudem v najbolj kriznih trenutkih, zagotovi optimalne pogoje delovanja.

Te dni sem na Evropsko komisijo podal pobudo, da se v proračunu EU več sredstev nameni mehanizmu civilne zaščite. S to pobudo ne samo, da želim civilni zaščiti zagotoviti več sredstev, temveč pričakujem, da se nemudoma prekine s premiso, po kateri pogoji dela civilne zaščite ostajajo odvisni od volje politike. Ravno krize so dokazale, da pomoč civilne zaščite seže tudi tam, kjer politika odpove ali je premalo učinkovita. Ko je zares težko izginejo predstave politike, takrat največ šteje ponujena predstavnika civilne zaščite.  

Matjaž

Vrednote antifašizma so dota za prihodnost

Januar 2023

Pozdravljeni mladi bralci in bralke,

za čas novega leta pogled radi usmerimo naprej, v prihodnost.  Da lahko na evropskem prostoru ustvarjamo boljšo prihodnost, moramo najprej poznati našo preteklost, se iz nje učiti. Ravno ideja EU – ideja povezovanja, sodelovanja in spoštovanja različnosti med narodi – je zrasla iz trpkih naukov skupne evropske zgodovine prejšnjega stoletja, največje trpljenje so prinašale vojne ter ideologije sovražnosti, med temi fašizem. Spoznanje, da so bile in ostajajo vrednote antifašizma temeljeni gradniki EU, smo odgovorni prenašati naprej, na prihodnje generacije. Le tako bomo lahko gradili še boljši jutri in se še odločneje zoperstavili težnjam obujanja ideologij, ki so povzročile neizmerno gorje milijonom ljudi.

Ta mesec v Evropskem parlamentu organiziram okroglo mizo ZZB NOB in italijanske antifašistične organizacije ANPI o pomenu vrednot antifašizma, kar je v Evropskem parlamentu prepoznano za izjemno gesto. Namreč sam in mnogo mojih kolegov verjamemo, da je lahko ta okrogla mize del nečesa velikega, da bo botrovala razvoju vseevropskega stalnega foruma razprav o moči povezovanja in sodelovanja. Na ta način bomo lahko še bolje spoznali našo skupno evropsko zgodovino ter krepili vrednote, med temi antifašizem, ki so in ostajajo temeljni gradniki Evropske unije – danes in  v prihodnje. Okrogla miza in vse razprave o pomenu antifašizma se me dotaknejo še toliko bolj osebno, ko prihajam z obmejnega območja, kjer je fašizem zadal globoke rane ljudem vseh generacij. Te bomo lahko uspešno celili le ob odkritih pogovorih in prepoznavanju naše skupne odgovornosti, da vrednote antifašizma niso stvar preteklosti, temveč dota za prihodnost.

Matjaž

Vrednote antifašizma so dota za prihodnost

Januar 2023

Pozdravljeni mladi bralci in bralke,

za čas novega leta pogled radi usmerimo naprej, v prihodnost.  Da lahko na evropskem prostoru ustvarjamo boljšo prihodnost, moramo najprej poznati našo preteklost, se iz nje učiti. Ravno ideja EU – ideja povezovanja, sodelovanja in spoštovanja različnosti med narodi – je zrasla iz trpkih naukov skupne evropske zgodovine prejšnjega stoletja, največje trpljenje so prinašale vojne ter ideologije sovražnosti, med temi fašizem. Spoznanje, da so bile in ostajajo vrednote antifašizma temeljeni gradniki EU, smo odgovorni prenašati naprej, na prihodnje generacije. Le tako bomo lahko gradili še boljši jutri in se še odločneje zoperstavili težnjam obujanja ideologij, ki so povzročile neizmerno gorje milijonom ljudi.

Ta mesec v Evropskem parlamentu organiziram okroglo mizo ZZB NOB in italijanske antifašistične organizacije ANPI o pomenu vrednot antifašizma, kar je v Evropskem parlamentu prepoznano za izjemno gesto. Namreč sam in mnogo mojih kolegov verjamemo, da je lahko ta okrogla mize del nečesa velikega, da bo botrovala razvoju vseevropskega stalnega foruma razprav o moči povezovanja in sodelovanja. Na ta način bomo lahko še bolje spoznali našo skupno evropsko zgodovino ter krepili vrednote, med temi antifašizem, ki so in ostajajo temeljni gradniki Evropske unije – danes in  v prihodnje. Okrogla miza in vse razprave o pomenu antifašizma se me dotaknejo še toliko bolj osebno, ko prihajam z obmejnega območja, kjer je fašizem zadal globoke rane ljudem vseh generacij. Te bomo lahko uspešno celili le ob odkritih pogovorih in prepoznavanju naše skupne odgovornosti, da vrednote antifašizma niso stvar preteklosti, temveč dota za prihodnost.

Matjaž

Prelomnice, seznami, razpotja in novi začetki

December 2022

Poleg svetlikajočih se luči in pričakovanja novega, boljšega leta, je december čas pregleda zaobljub ter nemalokrat bolečega spoznanja, da smo si nadejali več uresničitve postavljenih ciljev. Analize narejenega in želenega, veselja in razočaranja, so zadnje tedne močno prisotne tudi v Evropskem parlamentu. Ciljev za leto 2022 je bilo veliko, so pa vojna v Ukrajini in z njo povezane posledice tok prioritet dela spreobrnile v smer kriznega upravljanja za omilitev negativnih posledic vojne ter oslabitve agresorja.

Lahko bi dolgo razpravljali, kaj vse je bilo ali bi moralo biti narejenega za pomoč ljudem in gospodarstvu v energetski krizi, pri procesu širitve EU, pa schengna…Bili so uspehi, žal tudi razočaranja. Morda klišejsko in včasih zato spregledano, a ključno sporočilo, ki ga nam je prineslo leto 2022, pa je, da potrebujemo še več dela in naporov za mir. Soočeni smo s kruto realnostjo, da mir ni samoumevna dobrina, je pa temelj, na katerem se lahko gradi vse, za kar si prizadeva in za kar obstaja EU: stabilnost, prosperiteto, sodelovanje.., ob vojnah in agresiji pa se te dobrine ruši.

Drage mlade bralke in bralci! Leto 2022 nam je prineslo prelomnice, postreglo s seznami želja in ciljev, bili smo na mnogo pomembnih razpotjih. A ne pozabimo, decembrski čas obljublja tudi nove začetke. Ob vsem dobrem, kar si želim in vam želim za leto 2023, moja prva želja in prvi motiv za vso nadaljnje delo ostaja mir.

Srečno in mirno 2023!

Matjaž

Svetovno prvenstvo v Katarju: šport ali kaj drugega?

November 2022

Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju: gre res še za nogomet, za vrednote, katere naj bi šport predstavljal…? Ne zdi se tako. Preveč je ostalo odprtih vprašanj, na katere Katar vse od leta 2010, ko ga je FIFA razglasila za gostitelja prvenstva, ni zmogel ali želel odgovoriti.

Govorimo o izkoriščanju delavcev, o kršenju pravic žensk ter LGBT skupnosti, o negaciji temeljnih demokratičnih standardov. Še več, poroča se o tisočerih umrlih delavcih, o brez sojenja zaprtih ljudeh, o zatiranju in šikaniranju.

Nogomet in tudi ostali športi vse pogosteje padajo v nemilost zlorab interesov kapitala, tudi na račun vrednot, ki bi morale biti samoumevne. Svetovno prvenstvo v Katarju je le eden, ne pa edini dokaz temu. Naj spomnim na velike pritiske s strani nekaterih nogometnih funkcionarjev in klubov po ustanovitvi t.i. Super lige, čemur se je uspešno uprl predsednik UEFA Aleksander Čeferin. 

Takšni zlorabi športa se moramo upreti vsi, predvsem pa politika. Zato pozdravljam Resolucijo Evropskega parlamenta o Katarju, o kateri v Evropskem parlamentu glasujemo na tokratni plenarni seji in ki odločno naslavlja problematiko delavcev migrantov ter Katar poziva k potrebnim spremembam.

To je pomembno sporočilo, ki pa ne bo dovolj, da se šport izvije iz vse bolj objestnega primeža interesov kapitala. Odločno moramo ukrepati tudi po koncu nogometnega prvenstva, treba bo še več upora tovrstnim praksam. Nenazadnje ne gre več samo za šport. Gre za spoštovanje mednarodno sprejetih zavez, ki smo jim odgovorni slediti brez vsakršnega kompromisarstva!

Matjaž

Na skupnih zavezah se EU gradi ali lomi

Oktober 2022

Živjo vsem.

Na tokratni plenarni seji v Strasbourgu smo na mojo pobudo razpravljali o nedovoljenih mejnih kontrolah znotraj schengna. Slednji je ena največjih pridobitev EU, prost pretok zagotavlja večjo povezljivost, zgrajeno tudi na zaupanju držav schengenskega območja. Žal se ta ideja krha, npr. Avstrija še kar podaljšuje mejne kontrole s Slovenijo, za kar ni nobenih relevantnih razlogov, glede na sodbo sodišča EU to tudi ni v skladu s pravili EU. Poslanci smo Evropsko komisijo pozvali k odločnemu ukrepanju, da zatečeno stanje odpravi, saj mejne kontrole povzročajo velike težave za mnogo naših ljudi, ki delajo v Avstriji, škodi se tudi slovenskemu gospodarstvu.

Schengen je veliko več kot skupna pridobitev, v času negotovosti je tudi pomemben lakmus zaupanja med državami članicami, ki so del schengenskega območja. Še več, na skupnih zavezah se EU gradi ali lomi. Sam čutim največjo odgovornost, da prihodnost gradim. Zato bom vztrajal, da Komisija države, ne glede kako velike in »pomembne« so, odločno postavi na mesto spoštovanja skupnih pravil in zavez EU.

Matjaž

Jesensko dogajanje

September 2022

Lep jesenski pozdrav.

Slovenijo so zajele padavine. Po uničujoči suši smo jih dolgo čakali. Upam, da se struge rek spet napolnijo, izsušena zemlja dobi vsaj nekaj prepotrebne vode. Vam mladim ni treba posebej razlagati, kaj pomenijo klimatske spremembe. O teh nas opominjate prav vi, zaradi vas jih je bila politika primorana umestiti v svojo agendo. Hvala vam! 

Bi pa ob tem želel opozoriti tudi na »suše« in opustošenja drugih vrst. Ki smo jih zadnja leta zaradi pomakanja “dežja” – hitrih in odločnih ukrepanj – deležni takrat, ko so demokracija in iz nje izhajajoč temeljne svoboščine prepuščene same sebi. 

Dogajanje na naši javni radioteleviziji je že davno preseglo raven alarmantnega.

Priča smo grožnjam, diskreditacijam, grobim posegom v novinarsko delo in uredniško politiko…Nemo opazovanje in puščanje stanja inerciji dajeta veter v jadra politiki, ki grobo mešetari po naši javni medijski hiši in načrtno dela na njenem pogromu. Tukaj je na preizkušnji naša odgovornost. Vsak po svoji moči mora prispevati delež za dosego cilja: javno radiotelevizijo zaščititi pred nadaljnjim pogromom ter jo narediti robustnejšo pred političnimi pritiski. Na septembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu sem poslance Evropskega parlamenta in predstavnike Evropske komisije opozoril na zatečeno stanje RTV Slovenija ter pozval k ukrepanju. Namreč ne gre »več« za posamično institucijo, gre za svobodo medijev, ki predstavlja enega nosilnih stebrov demokracije. Demokracija pa na medijih obstane ali pade!

Želim vam oblilo uspehov v novem šolskem in študijskem letu, se beremo spet kmalu.

Matjaž

Novim izzivom naproti

Julij 2022

Zdravo, vesel sem, da vas lahko prvič pozdravim v novi vlogi – vlogi evropskega poslanca.

Osem let sem bil poslanec v Državnem zboru, ki sem ga zdaj zamenjal za malce večjo stavbo, s še več skritimi hodniki in s še bolj zapletenimi stopnišči. Stavbi Evropskega parlamenta v Bruslju in Strasbourgu znata biti pravi labirint! Sploh za poslanca novinca, ki se prve tedne redno izgublja na hodnikih in nehote zamuja na sestanke. Sreča, da imam asistenta Jureta in Špelo, ki parlament že dobro poznata in sta me prve dni uspešno usmerjala po parlamentarnih hodnikih.

Delo evropskega poslanca sem sprejel z veliko odgovornostjo, da pustim svoj pečat, ki bo odražal dejanske spremembe za boljše življenje ljudi v Sloveniji ter celotni EU. Eden od mojih ciljev, ki sem si jih zadal za svoj mandat, je tudi približati pomen Evropske unije in delo evropskih poslancev mladim. Zato si želim iskrenih pogovorov in druženja z vami. V septembru bom s tem namenom tudi otvoril poslansko pisarno v Ljubljani, kamor vas bom z veseljem povabil na pogovor in kavico.

Dragi mladi bralci in bralke mojega zapisa. Poletje je čas potovanj. Ne samo na počitnice, k sorodnikom ali kakšno prelepo evropsko prestolnico. Je predvsem čas potovanj k sebi, k bistvu. Je čas iskanja odgovorov, kje smo in kam želimo. Želim vam, da bo to popotovanje polno novih spoznanj, jeseni pa se zopet beremo in upam, da skupaj soustvarimo boljšo prihodnost.

Matjaž

Poslančev dnevnik

Dobrodošli na spletni strani poslanskih dnevnikov. Te zanima kaj sploh počnejo evropski poslanci? Kakšno je njihovo stališče o aktualnih tematikah? Vse to in še veliko več izveste tukaj!

Tukaj namreč evropski poslanci mesečno poročajo o svojem delu v Evropskem parlamentu in ohranjajo stik z vami.

Veliko užitkov ob branju!

 

t

Preberi še o drugih poslancih

Share This

S pritiskom na gumb STRINJAM SE, se strinjate da Zavod PIP od tega trenutka dalje in v prihodnosti, na vašem računalniku, shranjuje vaše odločitve, za to da izboljša vašo uporabniško izkušnjo. več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Zapri