Dragi dnevnik, dragi mladi,

pred nami so počitnice. Kar zavidam vam, ker jih začenjate pred mano. Poslanske pridejo na vrsto avgusta. A ravno zato, ker bo treba čakati tako dolgo, sem si privoščil en delovni “skok na morje”.

Morje nas povezuje

Ob svetovnem dnevu oceanov sem na povabilo slovenske pisarne EP dan preživel v Kopru, z dijaki Srednje tehniške šole. Zjutraj smo si najprej ogledali Luko Koper. Terminali, žerjavi, ladje … predvsem pa ideje in razvojni načrti, ki bodo omogočali trajnostno sobivanje luke in okoliških prebivalcev, ob spoštovanju okolja. Kljub obilici informacij moram priznati, da sem se najbolj zabaval v simulatorju, kjer sem se preizkusil v delu žerjavista. Z mladimi smo se pogovarjali o prihodnosti naših morij in obmorskih regij. Zakaj? Ker so morja in oceani pomemben del našega okolja, gospodarstva in družbe, pa tudi pomembni blažilci podnebne krize – in prav zato jih moramo zaščititi.

(foto: EP)

Prva ali druga Švica?

O tem, ali nam je to uspelo postati “druga Švica”, danes ne bom presojal, se mi pa zdi za EU pomembno imeti trdne odnose s Švico – zato: odlična novica! V EP smo ta mesec parafirali zgodovinski sporazum s Švico, ki bo olajšal mobilnost delavcem, okrepil sodelovanje v prometu in znanosti ter Švico znova vključil v programe Erasmus+ in Obzorje Evropa. To pomeni nove priložnosti tudi za mlade, študente in raziskovalce.

Gaza

Žal pa vse ni optimistično. V Gazi se humanitarna kriza le še zaostruje. Vojaške sile so prestregle ladjo Madleen, ki je poskušala dostaviti nujno pomoč ljudem v stiski. Posadka, v kateri so bili prostovoljci z vsega sveta, je bila priprta, tovor pa zasežen. Takšna dejanja so v nasprotju z mednarodnim pravom in humanostjo. EU se mora odločno zavzeti za takojšnjo izpustitev ujetih, nemoten dostop humanitarne pomoči in spoštovanje načel, ki varujejo življenja nedolžnih civilistov, k čemur pozivamo nekateri poslanci. Prav tako pa naša politična skupina zahteva zamrznitev pridružitvenega sporazuma ter embargo na orožje.

Kljub vsemu, kar nas morda vsakodnevno ne navdaja ravno z optimizmom, vam želim čim bolj brezskrbne počitnice! 

Vladimir

Dragi dnevnik,

dragi mladi! 

Vesel sem, da sem aprila veliko časa preživel prav z mladimi, obiskal več šol in fakultet ter predstavil svoje delo in aktualne izzive, s katerimi se spopada EU.

Mejniki za Zemljo

22. aprila obeležujemo Svetovni dan Zemlje, ki nas opominja na krhkost našega planeta in nujnost skupnega delovanja za njegovo ohranitev. 

Ali ste vedeli, da smo že 8. aprila dosegli dan ekološkega dolga? To pomeni, da smo v manj kot tretjini leta porabili vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Če bi vsi živeli kot mi, bi potrebovali kar 3,17 Zemlje za zadovoljevanje svojih potreb.

Ta podatek je alarmanten. Prekomerna raba virov ogroža stabilnost ekosistemov, prehransko varnost in končno tudi zdravje ljudi. Vsak od nas lahko prispeva k spremembi – z odgovornim ravnanjem, podporo trajnostnim praksam in ozaveščanjem skupnosti. Naj bo vsak dan – dan zelje.

 Slovo papeža Frančiška

Aprila nas je presunila vest o smrti papeža Frančiška, čigar življenje in delovanje sta zaznamovala neomajna predanost miru, dialogu ter sočutju do najbolj ranljivih. Prizadeval si je za bolj vključujočo in odprto Cerkev. Bil je zgled skromnosti ter svetilnik upanja in pravičnosti, ki je povezoval ljudi različnih ver in kultur, tudi zato bo njegova prisotnost manjkala vsem – tako verujočim kot neverujočim, ki so se prepoznali v njegovih vrednotah.

 #pumpaj 2.0

Prejšnji zapis sem zaključil s podporo študentskim protestom v Srbiji. Študenti še kar vztrajajo – še več, odpravili so se na pot. Dvakrat. Prvič s kolesi v Strasbourg in drugič kar peš – oz. tečejo štafetni tek do Bruslja, kjer želijo nagovoriti evropske institucije. Tekače smo sprejeli tudi v Mariboru, kjer se je zbrala množica podpornikov in mladim priredila lep sprejem. Da mislijo resno in iskreno kaže tudi to, da prevzemajo težke posledice, ki so jih doletele zaradi uresničevanja temeljnih svoboščin: gre za študente, ki bodo zaradi tega izgubili najmanj letnik študija, štipendije, študentske postelje … Nekatere je strah za njihovo osebno svobodo in varnost. A njihovo sporočilo je jasno: Demokracijo moramo živeti, varovati in razširjati. To ni le boj srbskega naroda, pač pa opomnik, kaj je na preizkušnji v Evropi in širše.

Ob takih mladih nas za prihodnost ni strah!

Ob koncu naj vam zaželim še lepe prvomajske praznike in nekaj počitka pred finalno etapo do konca šolskega oz. študijskega leta!

Vladimir

Dragi dnevnik,

dragi mladi!

Z velikim navdušenjem in odgovornostjo sem prvič prevzel vlogo predstavnika v Evropskem parlamentu. Verjamem v moč skupnosti in sodelovanja in želim to prenesti tudi na evropski parket. Eden mojih osrednjih ciljev v kampanji je bil “Evropo približati ljudem”, kar se morda sliši kot slogan, a me kot poslanstvo vodi pri mojem delu. Tega lahko sproti spremljate na moji spletni strani in družbenih omrežjih. Vesel pa bom tudi vaših pobud in predlogov, katere informacije pogrešate in o čem bi morda želeli izvedeti več.

Kot dolgoletni profesor na Fakulteti za družbene vede sem imel oz. še imam priložnost in privilegij delati z mladimi in spoznavati vaše ideje, skrbi in ambicije. Vsako generacijo študentov vidim kot vir svežih pogledov in inovativnih rešitev, zato me vedno znova navdihujejo s svojo energijo in željo po spremembah. Zavedam se, da mladi niste le prihodnost – ste predvsem sedanjost, ki potrebuje glas in prostor v družbi. Prav zato si bom prizadeval, da bodo vaše pobude slišane in upoštevane tudi na evropski ravni.

Ni stanovanja – je panika!

Eden izmed ključnih izzivov, ki se jih lotevam v Evropskem parlamentu, je stanovanjska kriza, ki prizadene številne mlade po vsej Evropi. Stanovanje ni luksuz, temveč osnovna potreba, ki omogoča varnost in stabilnost. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki in organizacijami sem organiziral tudi “izmenjevalnico idej” na temo dostopne stanovanjske politike. Skupaj smo prepoznali rešitve, kot so aktivna zemljiška politika, pravična davčna ureditev ter razvoj trajnostnih urbanih okolij. Verjamem, da lahko z učinkovitim črpanjem evropskih kohezijskih sredstev omogočimo občinam nakup in komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo dostopnih stanovanj. Cilj mora biti celosten razvoj – tako gradnja novih stanovanj v večjih mestih kot tudi revitalizacija manj razvitih regij.

Decentrali… kaj? Edini evropski poslanec s pisarno v Mariboru

Kot dolgoletni župan Kočevja sem iz prve roke izkusil izzive, s katerimi se soočajo kraji izven osrednje Slovenije ali če želite – Ljubljane. V Evropskem parlamentu si prizadevam za večjo finančno in upravno avtonomijo občin ter pravičnejšo porazdelitev evropskih sredstev. Moj cilj je omogočiti regijam, da same oblikujejo razvojne politike glede na svoje specifične potrebe, s poudarkom na enakomernem razvoju in krepitvi lokalnega gospodarstva. Verjamem, da lahko z decentralizacijo ustvarimo bolj povezano in vključujočo družbo, kjer si bo vsak lahko ustvaril prihodnost doma. Z željo podpreti prizadevanja našega drugega največjega mesta in širše Podravske regije sem – kot edini evropski poslanec doslej – odprl svojo lokalno poslansko pisarno v Mariboru. Vabljeni, vabljene na obisk in pogovor o tem, kako vidite svojo prihodnost v Mariboru oz. regiji.

Vojna in mir

Vedno mir. (Žal) sem eden redkih evropskih poslancev, ki vztrajno ponavljam, da si mora Evropa oz. EU v večji meri prizadevati za mir. Na tem je bila zgrajena.

#pumpaj

Že konec lanskega leta, ko so bili protesti v Srbiji še v povojih, sem opozarjal na demokratične pravice vseh, ki izražajo svoje nasprotovanje vladajočemu režimu. V znak solidarnosti z žrtvami in protestniki sem svoj govor začel v srbščini, da bi se približal tistim, ki jim kratijo človekove pravice in tistim, ki so izgubili bližnje. To je nekatere zmotilo. Čeprav srbščina ni uradni jezik Evropske unije, sem želel izraziti podporo civilni družbi, ki se bori za demokracijo in človekove pravice v Srbiji – zato nisem nič manj predstavnik Slovenije in interesov naših državljank in državljanov. Vrednote, kot so demokracija, mir, človekove pravice po mojem mnenju presegajo meje držav in jezikov, solidarnost mora biti jezik, ki ga govorimo vsi. Vesel sem, da te dni mladi v Srbiji v več sto tisoč glavi množici dokazujejo, da jim je mar, da delimo iste vrednote. Imajo mojo absolutno podporo.

Za prvič sem bil nekoliko daljši, a upam, da vas nisem preveč dolgočasil.

Veselim se sreč(ev)anj z vami, vaše energije in idej! Vabim vas, da me spremljate na tej poti, delite svoje ideje in skupaj z menoj sooblikujete našo skupno evropsko prihodnost.

                                           (foto: EP)

Vladimir