dr. Vladimir Prebilič
Poslanec Evropskega parlamenta (Greens/EFA, VESNA – zelena stranka)
Mandati in članstvo
Št. mandatov: 1
- Prvi mandat: 2024-2029
Član odbora in koordinator svoje politične skupine:
- REGI Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec Evropskega parlamenta:
- Stalni poročevalec EP za Indijo
Član odbora/delegacije:
- D-MK Delegacija pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija
- D-RS Delegacija pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija
Namestnik odbora/delegacije:
- AFET Odbor za zunanje zadeve
- ECON Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
- D-ME Delegacija pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Črna gora
- DKOR Delegacija za odnose s Korejskim polotokom
Mandati in članstvo
Št. mandatov: 1
- Prvi mandat: 2024-2029
Član odbora in koordinator svoje politične skupine:
- REGI Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec Evropskega parlamenta:
- Stalni poročevalec EP za Indijo
Član odbora/delegacije:
- D-MK Delegacija pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija
- D-RS Delegacija pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija
Namestnik odbora/delegacije:
- AFET Odbor za zunanje zadeve
- ECON Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
- D-ME Delegacija pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Črna gora
- DKOR Delegacija za odnose s Korejskim polotokom
Bridges of Trust: Močnejša Ukrajina, močnejša Evropa
Oktober 2026
Dragi dnevnik, dragi mladi,
V Bruslju sem se 14. oktobra udeležil prve podelitve nagrad Bridges of Trust (Mostovi zaupanja), s katerimi so priznanje prejela izjemna partnerstva med ukrajinskimi in drugimi evropskimi občinami. Dogodek je znova potrdil, da se evropska solidarnost ne uresničuje zgolj na ravni držav in evropskih institucij, temveč predvsem skozi konkretno sodelovanje lokalnih skupnosti.
Pobuda Bridges of Trust mi je še posebej blizu, saj sem bil vanjo vključen že v času svojega županovanja v Kočevju. Sodelovanje z ukrajinskimi občinami smo začeli vzpostavljati že pred začetkom ruske invazije. Takrat je bil naš cilj predvsem izmenjava znanja, izkušenj in dobrih praks. Vojna tega sodelovanja ni ustavila. Nasprotno, še poglobila ga je in pokazala, kako pomembne so povezave med skupnostmi, zlasti v času največjih preizkušenj.
Ko govorimo o Ukrajini, pogosto poudarjamo njen pogum, odpornost in odločenost, da obrani svojo svobodo ter evropsko prihodnost. Pri tem pa ne smemo pozabiti na občine in lokalne skupnosti, ki vsak dan skrbijo, da življenje kljub vojni teče naprej.
Lokalne oblasti zagotavljajo javne storitve, pomagajo razseljenim družinam, obnavljajo poškodovano infrastrukturo in ustvarjajo pogoje za okrevanje. Njihova vloga zato ni zgolj izvajanje odločitev, sprejetih na državni ali evropski ravni. So eden od temeljev demokracije, saj najbolje poznajo potrebe ljudi in so pogosto prve, ki jim lahko ponudijo pomoč.
Prav zato sem prepričan, da mora biti medobčinsko sodelovanje eden ključnih gradnikov obnove Ukrajine in njenega približevanja Evropski uniji. Obnova namreč ne pomeni zgolj popravljanja porušenih stavb, cest in druge infrastrukture. Pomeni tudi krepitev institucij, javnih storitev in zaupanja ljudi v demokratično upravljanje.
Pot Ukrajine v Evropsko unijo je političen proces, vendar se njen uspeh ne bo meril zgolj po sprejeti zakonodaji in izpolnjenih pristopnih merilih. Pomembno bo tudi, kako se bodo evropski standardi uveljavili v vsakdanjem življenju ljudi.
Pri tem imajo občine nepogrešljivo vlogo. S krepitvijo lokalne samouprave, decentralizacije in javnih institucij lahko pomembno prispevajo k temu, da bodo koristi evropskega povezovanja dosegle prebivalce po vsej državi.
Veseli me, da pri tem sodelujejo tudi slovenske občine, med njimi Lenart, Logatec, Puconci in Kočevje. Posebej pomembno je vključevanje manjših in srednje velikih občin, saj imajo tudi te veliko znanja in izkušenj, ki jih lahko delijo z ukrajinskimi partnerji.
Sodelovanje pa ni enosmerno. Evropske občine lahko Ukrajini pomagajo s svojimi izkušnjami, hkrati pa se lahko tudi same veliko naučijo od ukrajinskih skupnosti, ki so morale v izjemno zahtevnih razmerah razviti nove načine organizacije, odzivanja na krize in zagotavljanja osnovnih storitev.
Nagrade Bridges of Trust dajejo priznanje občinam in njihovim partnerjem, ki solidarnost spreminjajo v konkretna dejanja. Hkrati predstavljajo spodbudo za nova sodelovanja in razvoj še močnejše evropske mreže lokalnih skupnosti.
Takšna partnerstva imajo pomen, ki presega posamezne projekte. Gradijo medsebojno zaupanje, omogočajo izmenjavo znanja in ustvarjajo dolgoročne povezave med ljudmi, ki jih sicer ločujejo državne meje.
Ob tej priložnosti sem se zahvalil vsem občinam in partnerjem, ki vztrajajo pri sodelovanju z Ukrajino, ter Tajništvu evropskega partnerstvenega stičišča, ki ga gosti Svet evropskih občin in regij (CEMR), za podporo razvoju teh partnerstev.
Močnejša Ukrajina pomeni močnejšo Evropo. Močnejša Evropa pa se začne z močnimi, povezanimi in odpornimi lokalnimi skupnostmi.
Zato moramo še naprej vlagati v lokalno demokracijo, podpirati sodelovanje med občinami in graditi partnerstva, ki prinašajo resnične koristi ljudem. Prav takšni mostovi zaupanja bodo pomemben del evropske prihodnosti države, kot je Ukrajina.
Vladimir
Podnebne spremembe zahtevajo močnejšo civilno zaščito.
September 2026
Dragi dnevnik, dragi mladi,
V Odboru Evropskega parlamenta za regionalni razvoj (REGI) sem opozoril, da podnebne spremembe niso več oddaljeno opozorilo, temveč realnost, ki jo Evropa že živi. Posledice so vidne v vročinskih valovih, požarih, sušah in vremenskih ekstremih, ki vse močneje vplivajo na ljudi, lokalne skupnosti in evropske regije.
Danes smo v vojni, nedvomno. Vendar to ni vojna med nami in nekom drugim. Je med nami in naravo.
Zato se evropska razprava ne sme ustaviti pri sanaciji škode. Več moramo narediti pri preprečevanju vzrokov in pri zaščiti ljudi pred posledicami, ki so že tukaj.
Preprečevanje ne pomeni samo velikih infrastrukturnih vlaganj v vodne sisteme in druge prilagoditvene ukrepe, čeprav so ti pomembni. Ključno je, da zmanjšamo pritisk na okolje.
Nehajmo obremenjevati okolje, ker se okolje odziva na nas.
Temperaturam 40 ali 45 stopinj se ne moremo zgolj prilagajati. Ukvarjati se moramo z vzroki: zmanjšati pritisk na okolje in nehati ravnati, kot da narava nima meja.
Zato razgradnja Evropskega zelenega dogovora ali umikanje podnebnih politik ne more biti odgovor. Odgovor mora biti ravno nasproten: bolj resno ukvarjanje z razlogi, zaradi katerih so posledice vsako leto težje.
Ob tem se iskreno zahvaljujem gasilcem, reševalcem in vsem ostalim službam, ki ljudi varujejo takrat, ko jih najbolj potrebujemo.
Požari, poplave, suše in drugi vremenski ekstremi niso več izjemni dogodki, ki se zgodijo nekje daleč stran. Vse pogosteje postajajo del vsakdana evropskih regij. Zato morajo biti gasilci, reševalci in civilna zaščita ustrezno opremljeni, usposobljeni in vključeni v evropski odziv na podnebne krize.
Sanacija posledic vročine je en vidik varnosti, še bolj pomembna pa je zaščita ljudi. Da, ta je možna tudi pred požari, poplavami in sušami.
To lahko dosežemo z vlaganjem v močnejšo civilno zaščito: v opremo, usposabljanja, boljše sisteme zgodnjega opozarjanja, urejanje vodotokov, protipožarne pasove, obnovo poškodovane infrastrukture in skupne evropske ekipe, ki lahko ob omenjenih pojavih skupaj preprečijo najhujše.
To je tisto, kar razumem kot »reševanje 2.0«: bolj usklajen, hitrejši in bolj praktičen evropski odziv na krize, ki so že tukaj.
Evropsko varnost prepogosto razumemo predvsem skozi vojaške izdatke. Ob razpravah o tankih, bombah in orožju moramo enako resno govoriti tudi o civilni zaščiti.
Vlagati moramo v gasilce, reševalne službe, civilno zaščito in vse tiste, ki nas dan za dnem ščitijo.
Za evropske regije to pomeni večjo pripravljenost na vročinske valove, boljšo zaščito pred požari in poplavami, hitrejšo pomoč ob naravnih nesrečah ter obnovo infrastrukture, ki jo ekstremni vremenski pojavi vse pogosteje poškodujejo.
Skrajni čas je, da priznamo, da nekaj delamo narobe, in poskusimo spremeniti svoje vedenje. Če tega ne bomo spremenili, nam nič ne bo pomagalo.
Podnebne spremembe zahtevajo manj izgovorov in več konkretnega ukrepanja: manj obremenjevanja okolja, več preventive, močnejšo civilno zaščito in evropski odziv, ki bo ljudem pomagal pravočasno, ne šele takrat, ko je škoda že narejena.
Vladimir
Pot Srbije v Evropsko unijo zahteva konkretne reforme
Julij 2026
Dragi dnevnik, dragi mladi,
Evropski parlament je sprejel novo resolucijo o Srbiji, ki pošilja jasno sporočilo: napredek Srbije na poti v Evropsko unijo ne bo mogoč brez konkretnih reform in merljivih rezultatov. Evropski poslanec dr. Vladimir Prebilič poudarja, da Srbija za napredovanje v EU potrebuje dejanske premike na področju demokracije, medijske svobode, vladavine prava in boja proti korupciji.
Resolucije o Srbiji ne gre razumeti kot napad, temveč kot jasen in dobronameren poziv srbskemu vodstvu. Evropski parlament po njegovih besedah opozarja, da brez spoštovanja demokratičnih standardov Srbija ne more verodostojno napredovati na poti v Evropsko unijo.
V ospredju ostajajo vprašanja, na katera evropske institucije opozarjajo že dlje časa: svoboda govora, svoboda medijev, vladavina prava, boj proti korupciji in spoštovanje demokratičnih pravil. Po oceni dr. Prebiliča na teh področjih v zadnjih letih ni bilo dovolj napredka.
»V zadnjih petih letih ni bilo narejenega dovolj. To je treba povedati odkrito. Lahko bi šlo bistveno bolje,«
Po njegovih besedah je pomembno tudi to, da je besedilo resolucije v Evropskem parlamentu dobilo široko podporo različnih političnih skupin. To pomeni, da ne gre za parcialno ali ideološko oceno, ampak za širše evropsko stališče o trenutnem stanju v Srbiji.
Sporočilo resolucije je zato jasno: pot Srbije v Evropsko unijo ostaja odprta, vendar bo njen napredek odvisen predvsem od politične volje, konkretnih reform in merljivih rezultatov. Čas za nove obljube se izteka. Pot Srbije v Evropsko unijo bo uspešna le, če bo srbsko vodstvo pripravljeno narediti potrebne korake.
Vladimir
Direktive o zajtrku prinašajo več preglednosti za potrošnike
Junij 2026
Dragi dnevnik, dragi mladi,
Od 14. junija 2026 se uporabljajo nova slovenska pravila, ki v pravni red prenašajo posodobljene evropske direktive o zajtrku. Gre za sklop pravil, ki urejajo sestavo, poimenovanje, označevanje in predstavitev izdelkov, ki jih pogosto najdemo na zajtrkovalni mizi: medu, sadnih sokov, džemov, želejev, marmelad, sladkane kostanjeve kaše ter dehidriranega konzerviranega mleka.
»Potrošnik mora vedeti, kaj kupuje. Pri hrani to ni malenkost. Gre za vprašanje zaupanja, kakovosti in poštenega odnosa do tistih, ki pridelujejo lokalno in odgovorno. Evropska pravila imajo smisel takrat, ko ljudem omogočijo boljše informacije in preprečijo, da bi bili kakovostni domači izdelki skriti v nejasnih oznakah.«
Jasnejše označevanje porekla medu
Največ pozornosti v Sloveniji prinašajo nova pravila za označevanje medu.
Namesto dosedanjega splošnega zapisa »mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU« bodo morali polnilci odslej v osrednjem vidnem polju izdelka navesti vse države porekla medu, skupaj z njihovimi deleži.
Države bodo morale biti navedene v padajočem vrstnem redu glede na delež v mešanici. Deleži bodo izraženi v odstotkih, z dovoljeno natančnostjo na pet odstotkov.
Nova pravila veljajo tudi za pakiranja, manjša od 30 gramov. Pri teh bo mogoče imena držav nadomestiti z dvočrkovnimi oznakami po mednarodnem standardu.
Pomembna sprememba za slovenske čebelarje
Sprememba je posebej pomembna za slovenske čebelarje. Dosedanje označevanje pogosto ni omogočalo jasnega razlikovanja med medom iz posameznih držav ter splošnimi mešanicami iz EU in tretjih držav.
Čebelarska zveza Slovenije je ob tem spomnila, da je bila nova ureditev sprejeta tudi na njihovo pobudo iz leta 2018, ki so jo na evropski ravni podpirale vse slovenske vlade odtlej.
»Jasno poreklo hrane je pomembno za potrošnike, za lokalne pridelovalce in za celotno prehransko verigo. Če želimo spodbujati lokalno pridelavo, kakovost in odgovorno potrošnjo, morajo biti informacije na embalaži razumljive in preverljive. To je najmanj, kar lahko pričakujemo.«
Spremembe tudi pri sokovih, džemih in mlečnih izdelkih
Posodobitev direktiv o zajtrku ne zadeva le medu. Nova pravila prinašajo tudi spremembe pri sadnih sokovih.
Proizvajalci bodo lahko ponovno uporabljali navedbo, da sadni sokovi ne vsebujejo dodanih sladkorjev, saj jih po definiciji tudi ne smejo vsebovati. Uvedena bo tudi možnost označevanja izdelkov kot »sadni sok z zmanjšano vsebnostjo sladkorja«, če bo vsebnost sladkorja zmanjšana za najmanj 30 odstotkov.
Pri džemih, želejih in marmeladah se zvišuje splošna minimalna vsebnost sadja, in sicer s 350 gramov na 450 gramov sadja na kilogram izdelka. Izraz »marmelada«, ki je bil doslej vezan predvsem na izdelke iz citrusov, bo po novem mogoče uporabljati širše.
Spremembe se nanašajo tudi na dehidrirano konzervirano mleko. Nova pravila bodo omogočila postopke za proizvodnjo izdelkov brez laktoze, s čimer se evropska zakonodaja prilagaja spremenjenim prehranskim potrebam potrošnikov.
Od kdaj veljajo nova pravila?
Nova pravila se uporabljajo od 14. junija 2026. To velja za med, sadne sokove, sadne džeme, želeje, marmelade, sladkano kostanjevo kašo in dehidrirano konzervirano mleko.
Proizvodi, ki so bili dani na trg ali označeni po starih pravilih pred 14. junijem 2026, se lahko še naprej prodajajo do porabe zalog. Sprememba zato ne pomeni umika obstoječih izdelkov s polic, ampak velja za nove oziroma na novo označene izdelke po začetku uporabe pravil.
Več preglednosti in bolj pošteni pogoji
Posodobitev direktiv o zajtrku je pomemben primer evropske zakonodaje, ki ima neposreden vpliv na vsakdanje življenje ljudi.
Potrošnikom prinaša več jasnosti, proizvajalcem bolj pregledna pravila, lokalnim pridelovalcem pa bolj pošteno izhodišče na trgu.
Pri medu ostaja pomemben tudi nadzor nad resničnostjo podatkov na embalaži. Pravila so prvi korak, njihovo izvajanje pa bo ključno. Zato ostaja pomembno, da potrošniki poznajo pomen lokalnega izvora, podpirajo domače pridelovalce in pri nakupu hrane zahtevajo jasne informacije.
Vladimir
Podpora
April 2026
Dragi dnevnik, dragi mladi,
Komisarka Marta Kos uživa mojo polno podporo. Prevzela je področje širitve EU, ki je v času dnevno spreminjajočih geopolitičnih razmer v svetu ena ključnih prioritet Evropske unije. Svoje delo opravlja odlično, s pozornostjo do posameznih držav in njihovih specifik. Menim, da moramo njeno delo ocenjevati po rezultatih in ti pričajo o tem, da komisarka s svojo ekipo opravlja dobro delo.
Kot poročevalec za Srbijo sem še posebej pozoren na dogajanje tam. Da država ne izpolnjuje temeljnih pogojev za priključitev, smo opozorili tudi ob nedavnih lokalnih volitvah, kjer je prišlo do hujših kršitev. Poštene volitve so ena temeljnih zahtev za pristop k EU, na sistematične ovire na poti k demokraciji pa opozarja tako opozicija kot civilna družba. Na komisarko sem zato naslovil vprašanje glede možnosti sprememb volilne zakonodaje v Srbiji pred izvedbo splošnih volitev. Dodatno pa še, kaj lahko kot EU naredimo, da v Srbiji povrnemo zaupanje v pravno državo.
Obtožbe, da naj bi bila komisarka Marta Kos sodelavka nekdanje Udbe, ki so jih na zasedanju ponovno odprli nekateri poslanci, so resne in zahtevajo izjemno previden ter odgovoren pristop. Kot zgodovinar želim jasno poudariti, da morajo presoje temeljiti na preverljivih primarnih virih in celoviti analizi arhivskega gradiva, ne pa na pavšalnih interpretacijah ali političnih diskreditacijah.
Na podlagi doslej javno predstavljenih informacij ni dokazov, ki bi takšne obtožbe potrdili ali vzdržali resno zgodovinsko presojo. Nasprotno, selektivno branje virov ali njihovo jemanje iz konteksta lahko vodi v napačne in škodljive zaključke.
Pri tem ne gre zgolj za osebno integriteto posameznice. Takšne obtožbe, če niso podprte z jasnimi in verodostojnimi dokazi, posegajo tudi v ugled države ter spodkopavajo zaupanje v evropske institucije. Želel bi si, da tudi kolegi iz skupine ELS (EPP) s svojimi ravnanji ne bi načenjali ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti.
V pravni državi velja načelo domneve nedolžnosti. To ni le pravni standard, temveč temeljna civilizacijska norma, ki varuje posameznika pred neutemeljenimi obtožbami in političnimi manipulacijami. Če želimo ohraniti verodostojnost tako stroke kot politike, moramo vztrajati pri resnici, dokazih in spoštovanju dostojanstva vsakega posameznika.
Dokler ne bo jasno dokazano nasprotno, kot navaja komisarka, nimam razloga za nezaupanje in podporo njenemu delu tudi v prihodnje.
Vladimir
Evropa mora zaščititi svojo suverenost tudi na Grenlandiji
Januar 2026
Dragi dnevnik, dragi mladi,
Na evropske voditelje sem naslovil odločen poziv k ukrepanju. V času, ko se geopolitični pritiski stopnjujejo in se vse pogosteje relativizira mednarodno pravo, menim, da je obdobja pasivnosti konec. Evropa mora pokazati, da zna zaščititi svoje ozemlje, svojo suverenost in svoj politični red.V svojem nagovoru in spremljajočem pismu sem opozoril, da je treba na vsak poskus kršitve mednarodnega prava reagirati hitro in odločno. Če dopuščamo, da moč postane nadomestek za pravo, se odpovedujemo temeljem evropske varnosti in stabilnosti.
Grenlandija kot preizkus evropske enotnosti
Posebej sem izpostavil Grenlandijo. To ni abstraktna tema, ampak vprašanje suverenosti evropske države. Grenlandija je del Danske. In Danska je država članica Evropske unije. Zato menim, da groženj, ki zadevajo prevzem ali pritisk na Grenlandijo, ne smemo obravnavati kot retoriko za notranjepolitično rabo, temveč kot resno varnostno in politično tveganje. Menim, da mednarodno pravo ni opcija, temveč obveza. Na vsak poskus njegove kršitve mora EU reagirati takoj in odločno. Moj predlog je konkreten: preventivna razmestitev okrepljene Evropske bojne skupine na Grenlandiji.
Sporočilo miru, ne zaostrovanja
Moj namen ni poziv k vojskovanju, temveč k preventivi. Če želiš mir, moraš imeti sposobnost, da ga zaščitiš. Evropa mora jasno pokazati, da razume lastno odgovornost in da je pripravljena delovati, kadar so ogroženi njeni temelji. Preventivna prisotnost bi bila predvsem političen signal enotnosti, resnosti in sposobnosti ukrepanja. Ob tem poudarjam še nekaj: evropska varnost ne more temeljiti na upanju, da se bodo drugi vedno vedli predvidljivo. Potrebujemo več strateške avtonomije, več usklajenosti in več odločnosti, kadar gre za evropsko ozemlje in evropsko suverenost.
Ključna sporočila mojega poziva
- Mednarodno pravo mora veljati za vse, brez izjem in brez dvojnih meril.
- Grenlandija je del države članice EU, zato gre za vprašanje evropske suverenosti.
- Evropa mora biti sposobna preventive: jasnih signalov in konkretnih ukrepov, ko je to potrebno.
Vladimir
Kohezija ključna za obstoj Evropske unije kot jo poznamo danes
December 2025
Dragi dnevnik, dragi mladi,
Pisarna evropskega poslanca Prebiliča je v sodelovanju z Zavodom PIP v Mariboru organizirala posvet o prihodnosti kohezijske politike. Posvet je bil namenjen predstavitvi vloge kohezijske politike v novem večletnem finančnem okvirju EU (MFF) ter identifikaciji izzivov ter dobrih praks pri črpanju kohezijskih sredstev na ravni različnih uporabnikov. Vsi sodelujoči so se strinjali, da je proračun za kohezijo ključen za skladen razvoj regij ter ohranjanje evropske ideje. Poleg nuje po poenostavitvi postopkov za črpanje kohezijskih sredstev so izpostavili tudi vprašanje zagotavljanja dolgoročnih učinkov. To namreč ostaja spregledano v birokratskih postopkih spremljanja realizacije projektov.
V uvodnem pogovoru posveta »Kohezijska politika med učinkovitostjo in regionalnimi razlikami – izzivi Slovenije v novi finančni perspektivi« sta evropski poslanec dr. Vladimir Prebilič in dr. Peter Wostner, UMAR, poudarila da bo mora kohezijska politika tudi po letu 2027 ostati eno ključnih razvojnih orodij Evropske unije. A postati bo morala bolj pregledna, dostopna in usmerjena v učinke. Oba sta izpostavila manko multiplikacijskih učinkov projektov kot tudi jasne in dolgoročne nacionalne strategije. To bi morali uskladiti vsaj za obdobje enega MFF, znotraj katerega se sicer zamenja več vlad.
V razpravi je dr. Peter Wostner izpostavil, da težava evropskih sredstev ni v njihovem obsegu, temveč v načinu uporabe. Premalokrat gredo za investicije, ki bi ta sredstva dolgoročno plemenitile. Slovenija bi morala več vlagati v znanje, partnerstva in krepitev dolgoročnih prioritet. Tako bi lahko bolje izkoristila razvojne priložnosti, ki jih ponuja evropska kohezijska politika.
Dr. Prebilič je na dogodku predstavil tudi poročilo o poenostavitvi postopkov za črpanje kohezijskih sredstev. Tega je pripravil v Evropskem parlamentu, kot koordiantor v odboru REGI. Meni, da mora poenostavitev postopkov ostati ena izmed osrednjih prioritet Evropske unije, saj je kohezijska politika več kot le finančni instrument. Je izraz zaupanja, solidarnosti in razumevanja med evropskimi regijami. Kohezijska sredstva morajo tudi v prihodnje ostati v rokah tistih, ki najbolje poznajo svoje razvojne potrebe – regij in občin. Saj je temeljni cilj kohezijske politike še vedno zmanjševanje razlik med regijami, krepitev lokalnih gospodarstev in opolnomočenje skupnosti.
V nadaljevanju so trije paneli, vsak z različnimi deležniki in (u)porabniki kohezijskih sredstev, odprli ključne izzive kohezijske politike:
Prvi panel
se je osredotočil na vprašanje poenostavitve postopkov in izboljšanja dostopa do sredstev. Udeleženci so poudarili, da v Sloveniji uspešno črpamo evropska sredstva. Vendar pa ostajajo postopki prijave in poročanja zapleteni ter administrativno zahtevni, zlasti za manjše prijavitelje. Sklenili so, da je za prihodnje obdobje nujno povečati predvidljivost in preglednost razpisov, okrepiti digitalizacijo procesov ter zmanjšati podvajanje kontrol. Slednje pogosto zavirajo izvedbo projektov. Bolj sorazmerni in jasni postopki bi lahko pomembno razbremenili tako upravičence kot upravne organe.
Drugi panel
je bil namenjen razpravi o razvoju regij in vlogi lokalnih skupnosti pri izvajanju kohezijskih politik. Razpravljavci so opozorili, da je Slovenija še vedno izrazito razvojno neenotna. Predvsem vzhodna kohezijska regija zaostaja pri gospodarski rasti in inovacijskem potencialu. Ključ do uspeha v prihodnje vidijo v večji avtonomiji regij pri odločanju o prioritetah in v krepitvi regionalnih razvojnih agencij, ki najbolje poznajo razmere na terenu. Poseben poudarek je bil namenjen potrebi po boljšem povezovanju med regijami, občinami in državo ter po dolgoročni stabilnosti razvojnih mehanizmov. Ti naj ne bi bili odvisni od kratkoročnih političnih ciklov.
Tretji panel
je naslovil učinke kohezijske politike na javne institucije, raziskovalno sfero in širšo družbo. Razprava je pokazala, da je bilo s kohezijskimi sredstvi v zadnjih letih izvedenih veliko uspešnih projektov na področju raziskav, izobraževanja in infrastrukture. Tudi pri tem se pogosto spregleda vprašanje trajnosti in dolgoročnih učinkov teh naložb.
Med glavnimi sklepi posveta je bila potreba po jasnejši usmeritvi kohezijske politike v rezultate, večji vključitvi lokalnih deležnikov in poenostavitvi administrativnih postopkov na vseh ravneh. Udeleženci so izrazili tudi željo po večjem sodelovanju med regijami vzhodne Slovenije, kjer so razvojne razlike še posebej izrazite.
Vladimir
Prva ali druga Švica?
Junij 2025
Dragi dnevnik, dragi mladi,
pred nami so počitnice. Kar zavidam vam, ker jih začenjate pred mano. Poslanske pridejo na vrsto avgusta. A ravno zato, ker bo treba čakati tako dolgo, sem si privoščil en delovni “skok na morje”.
Morje nas povezuje
Ob svetovnem dnevu oceanov sem na povabilo slovenske pisarne EP dan preživel v Kopru, z dijaki Srednje tehniške šole. Zjutraj smo si najprej ogledali Luko Koper. Terminali, žerjavi, ladje … predvsem pa ideje in razvojni načrti, ki bodo omogočali trajnostno sobivanje luke in okoliških prebivalcev, ob spoštovanju okolja. Kljub obilici informacij moram priznati, da sem se najbolj zabaval v simulatorju, kjer sem se preizkusil v delu žerjavista. Z mladimi smo se pogovarjali o prihodnosti naših morij in obmorskih regij. Zakaj? Ker so morja in oceani pomemben del našega okolja, gospodarstva in družbe, pa tudi pomembni blažilci podnebne krize – in prav zato jih moramo zaščititi.
(foto: EP)
Prva ali druga Švica?
O tem, ali nam je to uspelo postati “druga Švica”, danes ne bom presojal, se mi pa zdi za EU pomembno imeti trdne odnose s Švico – zato: odlična novica! V EP smo ta mesec parafirali zgodovinski sporazum s Švico, ki bo olajšal mobilnost delavcem, okrepil sodelovanje v prometu in znanosti ter Švico znova vključil v programe Erasmus+ in Obzorje Evropa. To pomeni nove priložnosti tudi za mlade, študente in raziskovalce.
Gaza
Žal pa vse ni optimistično. V Gazi se humanitarna kriza le še zaostruje. Vojaške sile so prestregle ladjo Madleen, ki je poskušala dostaviti nujno pomoč ljudem v stiski. Posadka, v kateri so bili prostovoljci z vsega sveta, je bila priprta, tovor pa zasežen. Takšna dejanja so v nasprotju z mednarodnim pravom in humanostjo. EU se mora odločno zavzeti za takojšnjo izpustitev ujetih, nemoten dostop humanitarne pomoči in spoštovanje načel, ki varujejo življenja nedolžnih civilistov, k čemur pozivamo nekateri poslanci. Prav tako pa naša politična skupina zahteva zamrznitev pridružitvenega sporazuma ter embargo na orožje.
Kljub vsemu, kar nas morda vsakodnevno ne navdaja ravno z optimizmom, vam želim čim bolj brezskrbne počitnice!
Vladimir
Ob takih mladih nas za prihodnost ni strah!
April 2025
Dragi dnevnik,
dragi mladi!
Vesel sem, da sem aprila veliko časa preživel prav z mladimi, obiskal več šol in fakultet ter predstavil svoje delo in aktualne izzive, s katerimi se spopada EU.
Mejniki za Zemljo
22. aprila obeležujemo Svetovni dan Zemlje, ki nas opominja na krhkost našega planeta in nujnost skupnega delovanja za njegovo ohranitev.
Ali ste vedeli, da smo že 8. aprila dosegli dan ekološkega dolga? To pomeni, da smo v manj kot tretjini leta porabili vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Če bi vsi živeli kot mi, bi potrebovali kar 3,17 Zemlje za zadovoljevanje svojih potreb.
Ta podatek je alarmanten. Prekomerna raba virov ogroža stabilnost ekosistemov, prehransko varnost in končno tudi zdravje ljudi. Vsak od nas lahko prispeva k spremembi – z odgovornim ravnanjem, podporo trajnostnim praksam in ozaveščanjem skupnosti. Naj bo vsak dan – dan zelje.
Slovo papeža Frančiška
Aprila nas je presunila vest o smrti papeža Frančiška, čigar življenje in delovanje sta zaznamovala neomajna predanost miru, dialogu ter sočutju do najbolj ranljivih. Prizadeval si je za bolj vključujočo in odprto Cerkev. Bil je zgled skromnosti ter svetilnik upanja in pravičnosti, ki je povezoval ljudi različnih ver in kultur, tudi zato bo njegova prisotnost manjkala vsem – tako verujočim kot neverujočim, ki so se prepoznali v njegovih vrednotah.
#pumpaj 2.0
Prejšnji zapis sem zaključil s podporo študentskim protestom v Srbiji. Študenti še kar vztrajajo – še več, odpravili so se na pot. Dvakrat. Prvič s kolesi v Strasbourg in drugič kar peš – oz. tečejo štafetni tek do Bruslja, kjer želijo nagovoriti evropske institucije. Tekače smo sprejeli tudi v Mariboru, kjer se je zbrala množica podpornikov in mladim priredila lep sprejem. Da mislijo resno in iskreno kaže tudi to, da prevzemajo težke posledice, ki so jih doletele zaradi uresničevanja temeljnih svoboščin: gre za študente, ki bodo zaradi tega izgubili najmanj letnik študija, štipendije, študentske postelje … Nekatere je strah za njihovo osebno svobodo in varnost. A njihovo sporočilo je jasno: Demokracijo moramo živeti, varovati in razširjati. To ni le boj srbskega naroda, pač pa opomnik, kaj je na preizkušnji v Evropi in širše.
Ob takih mladih nas za prihodnost ni strah!
Ob koncu naj vam zaželim še lepe prvomajske praznike in nekaj počitka pred finalno etapo do konca šolskega oz. študijskega leta!
Vladimir
Poslanskemu dnevniku na pot …
Marec 2025
Dragi dnevnik,
dragi mladi!
Z velikim navdušenjem in odgovornostjo sem prvič prevzel vlogo predstavnika v Evropskem parlamentu. Verjamem v moč skupnosti in sodelovanja in želim to prenesti tudi na evropski parket. Eden mojih osrednjih ciljev v kampanji je bil “Evropo približati ljudem”, kar se morda sliši kot slogan, a me kot poslanstvo vodi pri mojem delu. Tega lahko sproti spremljate na moji spletni strani in družbenih omrežjih. Vesel pa bom tudi vaših pobud in predlogov, katere informacije pogrešate in o čem bi morda želeli izvedeti več.
Kot dolgoletni profesor na Fakulteti za družbene vede sem imel oz. še imam priložnost in privilegij delati z mladimi in spoznavati vaše ideje, skrbi in ambicije. Vsako generacijo študentov vidim kot vir svežih pogledov in inovativnih rešitev, zato me vedno znova navdihujejo s svojo energijo in željo po spremembah. Zavedam se, da mladi niste le prihodnost – ste predvsem sedanjost, ki potrebuje glas in prostor v družbi. Prav zato si bom prizadeval, da bodo vaše pobude slišane in upoštevane tudi na evropski ravni.
Ni stanovanja – je panika!
Eden izmed ključnih izzivov, ki se jih lotevam v Evropskem parlamentu, je stanovanjska kriza, ki prizadene številne mlade po vsej Evropi. Stanovanje ni luksuz, temveč osnovna potreba, ki omogoča varnost in stabilnost. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki in organizacijami sem organiziral tudi “izmenjevalnico idej” na temo dostopne stanovanjske politike. Skupaj smo prepoznali rešitve, kot so aktivna zemljiška politika, pravična davčna ureditev ter razvoj trajnostnih urbanih okolij. Verjamem, da lahko z učinkovitim črpanjem evropskih kohezijskih sredstev omogočimo občinam nakup in komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo dostopnih stanovanj. Cilj mora biti celosten razvoj – tako gradnja novih stanovanj v večjih mestih kot tudi revitalizacija manj razvitih regij.
Decentrali… kaj? Edini evropski poslanec s pisarno v Mariboru
Kot dolgoletni župan Kočevja sem iz prve roke izkusil izzive, s katerimi se soočajo kraji izven osrednje Slovenije ali če želite – Ljubljane. V Evropskem parlamentu si prizadevam za večjo finančno in upravno avtonomijo občin ter pravičnejšo porazdelitev evropskih sredstev. Moj cilj je omogočiti regijam, da same oblikujejo razvojne politike glede na svoje specifične potrebe, s poudarkom na enakomernem razvoju in krepitvi lokalnega gospodarstva. Verjamem, da lahko z decentralizacijo ustvarimo bolj povezano in vključujočo družbo, kjer si bo vsak lahko ustvaril prihodnost doma. Z željo podpreti prizadevanja našega drugega največjega mesta in širše Podravske regije sem – kot edini evropski poslanec doslej – odprl svojo lokalno poslansko pisarno v Mariboru. Vabljeni, vabljene na obisk in pogovor o tem, kako vidite svojo prihodnost v Mariboru oz. regiji.
Vojna in mir
Vedno mir. (Žal) sem eden redkih evropskih poslancev, ki vztrajno ponavljam, da si mora Evropa oz. EU v večji meri prizadevati za mir. Na tem je bila zgrajena.
#pumpaj
Že konec lanskega leta, ko so bili protesti v Srbiji še v povojih, sem opozarjal na demokratične pravice vseh, ki izražajo svoje nasprotovanje vladajočemu režimu. V znak solidarnosti z žrtvami in protestniki sem svoj govor začel v srbščini, da bi se približal tistim, ki jim kratijo človekove pravice in tistim, ki so izgubili bližnje. To je nekatere zmotilo. Čeprav srbščina ni uradni jezik Evropske unije, sem želel izraziti podporo civilni družbi, ki se bori za demokracijo in človekove pravice v Srbiji – zato nisem nič manj predstavnik Slovenije in interesov naših državljank in državljanov. Vrednote, kot so demokracija, mir, človekove pravice po mojem mnenju presegajo meje držav in jezikov, solidarnost mora biti jezik, ki ga govorimo vsi. Vesel sem, da te dni mladi v Srbiji v več sto tisoč glavi množici dokazujejo, da jim je mar, da delimo iste vrednote. Imajo mojo absolutno podporo.
Za prvič sem bil nekoliko daljši, a upam, da vas nisem preveč dolgočasil.
Veselim se sreč(ev)anj z vami, vaše energije in idej! Vabim vas, da me spremljate na tej poti, delite svoje ideje in skupaj z menoj sooblikujete našo skupno evropsko prihodnost.
(foto: EP)
Vladimir
Poslančev dnevnik
Dobrodošli na spletni strani poslanskih dnevnikov. Te zanima kaj sploh počnejo evropski poslanci? Kakšno je njihovo stališče o aktualnih tematikah? Vse to in še veliko več izveste tukaj!
Tukaj namreč evropski poslanci mesečno poročajo o svojem delu v Evropskem parlamentu in ohranjajo stik z vami.
Veliko užitkov ob branju!