Nedavno smo se s vprašanji o nadzoru in sankcijah policije v primerih nezakonitega sovražnega govora na spletu obrnili tudi na Ministrstvo za notranje zadeve.
Na slednjem so dokaj enostavno razložili, v čem prav tako tiči vzrok neukrepanja v primerih pojavnosti sovražnega govora na spletu. “Objekti varstva po 297. členu KZ-1 so javni red in mir, strpnost iz 63. člena Ustave RS, enakost ne glede na osebne okoliščine iz 14. člena Ustave RS ter pravica do osebnega dostojanstva in varnosti oseb, zoper katere se spodbuja sovraštvo, nasilje ali nestrpnost iz 34. člena Ustave RS. Izpostavljamo tudi, da lahko v sodobnem času spletnih družbenih omrežij (kot je omrežje X oziroma nekdanji Twitter) pride do situacije, ko je težje presoditi, ali je razglašanje posameznih sovražnih stališč javno ali ne. Posledično lahko opisana okoliščina predstavlja oviro pri pregonu omenjenega kaznivega dejanja.
FOTO: https://www.thebluediamondgallery.com/
“Sovražni govor” kot prekršek obravnava 20. člen Zakona o varstvu javnega redu in miru. V slednjem se pojavi razlaga termina “javni kraj”, ki je sicer obrazložen v 2. členu tega zakona. Vendar pa na ministrstvu pojasnjujejo, da je slednji za konkretno situacijo neuporaben, ker svetovni splet ni javni kraj, kot ga definira omenjeni zakon v svojem 2. členu! Slovenski Zakon o varstvu javnega reda in miru je namreč star že 18 let, v času njegovega nastanka pa internet ni bil mišljen kot javni kraj. To pomeni, da prekrškarji, ki so zaradi svojih dejanj v “resničnem svetu” sankcionirani, na spletu tega epiloga ne doživijo. Splet vendar ne velja za javni kraj, torej je tam povsem legitimen širok spekter svobode govora, oziroma zloraba slednje – vse dokler tovrstnih “svobodnih” vsebin ne odstrani samo omrežje, ki pa dokaj pogosto sovražnega govora ne prepozna ali pa ga ne želi prepoznati (E. Musk je po prevzemu Twitterja oz. današnjega omrežja javno obelodanil, da bodo na omrežju dajali prednost svobodi govora).
Družbena omrežja so dostopna vsakomur
2. člen omenjenega zakona tako pravi: Javni kraj je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur. Mar socialna omrežja niso javno dostopna vsakomur? Menimo, da vsekakor so, zato je naše priporočilo med drugim tudi sprememba razumevanja pojma “javnega”, ki se pojavlja tudi v 297. členu Kazenskega zakonika. (javno spodbujanje sovraštva, javno širjenje ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ipd.) Kazenski zakonik termina javni kraj sicer posebej ne opredeljuje.
Svetovni splet je skladno s teorijo in sodno prakso sredstvo javnega obveščanja, saj so vsebine, objavljene na svetovnem spletu, (razen izjemoma) dostopne vsakomur
(Vrhovno sodišče RS, 2018).
Tudi pravnika dr. Tičar in dr Primec (2024) ugotavljata, da slovenska zakonodaja ne ureja področja spletnih prekrškov in da je prekrškov, storjenih na spletu, povezanih s sovražnim govorom in radikalizacijo, vse več. Kot dodajata, je treba urediti množico področij, od prepovedi širjenja lažnih novic, vse do zbiranja prostovoljnih prispevkov na spletu – za tovrstne prekrške pa je treba na novo določiti tudi ustrezne globe. Mimogrede, Hrvati so Zakon o prekrških zoper javni red in mir (»Zakon o prekršajima protiv javnog reda i mira – ZPPJRM)«) lani docela dopolnili. V njem so z visokimi denarnimi globami, od 700 do 4000 evrov, uredili širjenje lažnih novic. Najefektivnejši poligon lažnih novic pa je kajpada splet.
“V prihodnje bo potrebno opredeliti tudi pravni izraz »javni prostor«. Zdaj je to fizično okolje, prekrški pa so lahko storjeni na javnem ali zasebnem fizičnem prostoru. Kako bo zakonodajalec kvalificirano zajel splet, je naslednje pomembno in še neodgovorjeno vprašanje,” sta še zapisala avtorja.
Viri in literatura:
Tičar, B. in Primec, A. (2024). Prekrški zoper javni red in mir, storjeni na internetu, sedaj in v prihodnje. Varnost v lokalnih skupnostih – multidisciplinarne perspektive (pp.339-352). Univerzitetna založba Univerze v Mariboru: https://www.researchgate.net/publication/381588544_Prekrski_zoper_javni_red_in_mir_storjeni_na_internetu_sedaj_in_v_prihodnje