Lokalne volitve 2022

ŠOLA ZA ŽUPANE

»Šola za župane« je pobuda 12 regionalnih stičišč nevladnih organizacij. V oktobru in novembru bomo v vseh slovenskih regijah organizirali vrsto dogodkov, katerih namen je spodbuditi razpravo o tem, kakšno skupnost si želimo.

 Zato bo Šola za župane tudi letos temeljila na sodelovanju in izmenjavi dobrih praks, s katerimi želimo:

  • vključiti širšo javnost v predvolilno debato županskih kandidatov;
  • odpirati aktualne teme v času predvolilne kampanje;
  • ozaveščati širšo javnost o pomenu in vlogi nevladnega sektorja v lokalnem okolju.

 Spletna stran: https://www.sola-za-zupane.si

S temami, ki jih bomo izpostavljali v različnih regijah, naslavljamo:

a) Potrebe različnih ciljnih skupin

  • Kako reševati stiske mladih
  • Skrb za starostnike in druge prikrajšane skupine

b) Vključevanje javnosti v pripravo programov in politik

    • Participativni proračun in druge oblike vključevanja javnosti v urejanje skupnih izzivov
    • Zakaj in kako vključevati občane v pripravo lokalnih strategij
    • Kako narediti občino ljudem prijazno

    c) Razvoj nevladnih organizacij  in civilne družbe

      • Izboljšajmo občinske razpise za NVO in druge nepridobitne organizacije
      • Kako kadrovsko okrepiti NVO, da bodo lahko izvajale še kvalitetnejše storitve za potrebe skupnosti

      d) Izzive, ki so povezani z okoljem

        • Naša skupna  skrb za okolje

        e) Potrebe po kakovostnih kulturnih programih za različne ciljne skupine

          • Kultura kot dobrina vseh občank in občanov

          Na Šoli za župane se bomo srečali kandidati za župane in občinske svete, predstavniki nevladnih organizacij ter drugi, ki želimo s sodelovanjem in povezovanjem delati za dobrobit lokalne skupnosti.

          Novice o lokalnih volitvah 2022

          Fotoutrinki soočenja

          Fotoutrinki soočenja

          Maribor – Vetrinjski dvor – Politika – Soočenja – Predvolilno programsko soočenje političnih strank in list v Mestni občini Maribor, ki ga je v okviru nacionalne pobude Šola za župane pripravilo Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja

          Programsko soočenje političnih strank in list – poročilo

          Programsko soočenje političnih strank in list – poročilo

          Regionalno stičišče NVO Podravja (Zavod PIP)  je v okviru nacionalne pobude Šola za župane pripravilo programsko soočenje političnih strank in list, ki v Mestni občini Maribor sodelujejo na lokalnih volitvah 2022. Namen dogodka je bil soočiti politične akterje s temami, ki so povezane z delovanjem nevladnih organizacij na raznolikih področjih družbenega življenja in naslavljajo izzive mesta in ljudi, ki v njem živijo. Temu smo sledili s konceptom izvedbe soočenja, ki je omogočil seznanitev sodelujočih predstavnikov in predstavnic političnih strank in list s čim večjim številom tematskih področij in dobiti vpogled v njihovo poznavanje, stališča in rešitve.

          Predvolilno programsko soočenje političnih strank in list v Mestni občini Maribor

          Predvolilno programsko soočenje političnih strank in list v Mestni občini Maribor

          Regionalno stičišče NVO Podravja, ki deluje v okviru Zavoda PIP organizira Predvolilno programsko soočenje političnih strank in list v Mestni občini Maribor. Z udeleženci iz nevladnih organizacij in civilne družbe se bodo soočili predstavniki in predstavnice političnih strank in list in predstavili svoja stališča

          Odgovori na zastavljena vprašanja

          Lista Arsenovič za Maribor

          1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli?

          2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije?

          3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM?

          4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik?

          5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)?

          6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne?

          7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta?

          8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora?

          9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja?

          10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?

          11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?

          12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane?

          13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene?

          14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako?

          15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves?

          16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu?

          17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu?

          18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike?

          19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite.

          20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina?

          21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)?

          22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov?

          23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati?

          24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere?

          25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli.

          26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite?

          27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo?

          28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta?

          29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja?

          30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo?

          31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru?

           

          Lista Franca Kanglerja – Nova Ljudska Stranka Slovenije

          1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli?

          2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije?

          3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM?

          4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik?

          5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)?

          6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne?

          7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta?

          8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora?

          9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja?

          10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?

          11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?

          12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane?

          13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene?

          14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako?

          15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves?

          16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu?

          17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu?

          18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike?

          19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite.

          20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina?

          21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)?

          22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov?

          23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati?

          24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere?

          25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli.

          26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite?

          27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo?

          28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta?

          29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja?

          30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo?

          31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru?

           

          Gibanje Svoboda (odgovorili)

          1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli?

          Mesto Maribor se sooča s socialni krizo, zato je vsakršen projekt v smeri izboljšanja kakovosti življenja najranljivejših skupin samo dobrodošel.
           

          2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije?

          Zagotovo bomo k prostovoljnem darovanju krvi spodbujali zaposlene v podjetjih, v katerih ima večinsko lastništvo Mestna občina Maribor. Strinjamo se, da moramo zagotoviti vzdržno oskrbo. Zelo pomembno je organizirano krvodajalstvo v okviru UKC Maribor, aktivnosti, ki jih organizira Medicinska fakulteta in druge organizacije v Mariboru, ki k temu pozivajo svoje članstvo in širšo javnost. Maribor je znan po tem, da je krvodajalstvo zapisano v naših genih in da v mariborski bolnišnici doslej nikoli ni zmanjkalo krvi za zdravljenje pacientov.
           

          3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM?

          Temeljna skrb za zdravje vsakega posameznika je povezana z zdravim načinom življenja, kakovostno prehrano, izvajanjem rekreativnih aktivnosti in izogibanjem kakršnihkoli škodljivih vplivov. Interes MOM mora biti, da vsem, ne samo mlajšim in starejšim, omogočimo čim bolj kakovostno preživljanje prostega časa, tako z rekreativnimi, družabnimi vsebinami kot tudi izobraževalnimi vsebinami na področju opolnomočenja za digitalne veščine. Mestna občina Maribor bo vse takšne aktivnosti podpirala v okviru zakonskih možnosti.
           

          4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik?

          Gibanje svoboda se zaveda, kako pomemben je dostop do vseh informacij za vse skupine ljudi, prav zato smo posebno pozornost namenili tudi Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor, s katerimi se bomo srečali že v prihodnjih dneh. Verjamemo, da bomo s tvornim sodelovanjem našli rešitve za njihove izzive in naredili Maribor prijazen tudi za njih.
           

          5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)?

          Gibanje svoboda se zaveda, kako pomemben je dostop do vseh informacij za vse skupine ljudi, prav zato smo posebno pozornost namenili tudi Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor, s katerimi se bomo srečali že v prihodnjih dneh. Verjamemo, da bomo s tvornim sodelovanjem našli rešitve za njihove izzive in naredili Maribor prijazen tudi za njih.
           

          6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne?

          V Gibanju svoboda smo dobro seznanjeni z dolgoletnim delom in uspehi ZPM Maribor ter jih v njihovem delovanju v celoti podpiramo. ZPM sodi v center mesta, kjer je dostopen čim večjemu številu otrok in mladini. Delo z mladimi je v sodobnem času izredno pomembno, saj zaradi hitrega tempa življenja med drugim izgubljamo tudi veščine medosebnega stika, zaradi česar so vsebine ZPM zelo dragocene. Občina mora zagotavljati finančna sredstva za izvedbo programov za otroke in mladino na vseh področjih, tako izobraževalnih, kulturnih, umetniških in športnih. Zavzemali se bomo, da bodo ta sredstva pravično razdeljena med ustvarjalce teh vsebin v mestu.
           

          7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta?

          V Mariboru deluje prek 200 različnih prostovoljskih organizacij oz. organizacij s prostovoljskim programom, kjer je aktivno vključenih tudi več tisoč naših meščank in meščanov. Gre za pomemben kapital našega mesta, ki ga je treba spodbujati in povečevati. To pomeni vključevati še večje število ljudi, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, jim dati javno priznanje za njihovo delo in razvijati dodatne programe prostovoljstva. V okviru proračuna Mestne občine Maribor morajo biti v ta namen zagotovljena ustrezna sredstva.
           

          8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora?

          Naša zaveza je, da bomo ozelenili mesto in posadili vsaj 500 novih dreves. Krožno gospodarstvo bomo vtkali v izvajanje vseh javnih gospodarskih služb in skrbeli za učinkovito ravnanje z vsemi viri v občini. Prizadevali si bomo, da bo občankam in občanom omogočena ustrezna samooskrba, zato smo se zavezali tudi za vzpostavitev dodatnih površin urbanih vrtov, v načrtu pa imamo tudi skupnostne elektrarne.
           

          9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja?

          Turizem smo ljudje. To je krilatica, ki v enem stavku pove vse. Maribor ima naravne poligone za šport kot sta Pohorje in Drava, ima bogato tradicijo in kulturno dediščino, ima dobre in srčne ljudi ter druge atribute, ki lahko destinacijo naredijo privlačno. Ocenjujemo, da je ključno povezovanje ponudnikov turističnih produktov, pri čemer obstajajo načini in prakse, ki so že dokazljivo uspešni in jih lahko prenesemo iz tujine.
           

          10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?

          Ključna naloga občine je zagotavljanje ustrezne infrastrukture, da lahko ponudniki turističnih produktov in storitev opravljajo svoje delo. V tujini smo lahko videli dobro organizirana gospodarska interesna združenja ponudnikov s področja turizma, ki so z zaposlitvijo strokovnjakov dosegali zavidljive rezultate (Vrbsko jezero). Menimo, da lahko ta ali podoben model preslikamo tudi v Maribor. Pri tem občina lahko nudi ustrezno podporo.
           

          11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?

          V Maribor prihaja Nacionalno digitalno stičišče, ki ga promovira ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh, kar lahko pomeni velik zagon za spreminjanje Maribora v digitalno središče države. Ob izobraževalnih institucijah lahko to predstavlja enega od prebojev, ki bo v mestu zadrževal mlade in jih v mesto hkrati privabljal. Maribor mora biti ne samo prestolnica kulture, ampak tudi prestolnica športa, znanja in mladih.
           

          12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane?

          Ravnali bomo v skladu z evropsko hierarhijo ravnanja z odpadki, pri čemer bomo večjo pozornost dajali ponovni uporabi. Tudi naravnih virov, zato bomo princip ponovne uporabe in krožnega gospodarstva vtkali v izvajanje gospodarskih javnih služb, za izvajanje katerih je odgovorna občina. Maribor potrebuje tudi tretji zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov, ki je zaprt od leta 2019, nadomestne lokacije pa do danes nismo dobili.
           

          13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene?

          Vzpostavili bi skupnostne elektrarne. Prav tako bi, v kolikor bo to zakonsko mogoče, posameznikom omogočali subvencioniranje izgradnje alternativnih virov pridobivanja energije (npr. sončne elektrarne na strehah blokov, hiš …). Prav tako je smiselno s strokovnjaki prevetriti možnost izgradnje sončnih elektrarn na javnih objektih in spodbujati trajnostno mobilnost z urejenim javnim prevozom.
           

          14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako?

          Da. Takšni načini stanovanjskega sobivanja so smiselni, pri tem je treba upoštevati stroko in v okviru zakonskih možnosti zagotavljati tudi finančna sredstva.
           

          15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves?

          Za ozelenitev mesta je ključno sodelovanje strokovnjakov iz različnih področij. Maribor mora površine, ki so sedaj bolj kot ne brez ustrezne ozelenitve, saj nizke grmovnice in trava za blaženje temperatur v mestu niso dovolj, spremeniti v zelena območja, ki se bodo ponašala z drevesi za blaženje vplivov podnebnih sprememb zlasti v poletnih mesecih. Podobni trendi ozelenitve so prisotni v Evropi in imajo podlago tudi v programskih dokumentih EU za prihodnje obdobje.
           

          16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu?

          Kulturni center Pekarna je pomemben center na »desnem bregu«, ki je sicer deprivilegiran na področju kulturnih dejavnosti in aktivnosti za mlade. Mladi potrebujejo prostor za kreativno izražanje in pri tem jih je potrebno podpirati. V KC Pekarna delujejo: Društvo center za pomoč mladim, Društvo za razvoj humanistike – Zofijini ljubimci, hostel Pekarna, ki nam je v času covid krize pomagal z nastanitvijo zaposlenih v UKC Maribor. Vemo, da je KC Pekarna kraj, kjer lahko društva tudi iz alternativnih področij najdejo svoje zavetje in možnost za ustvarjanje ter prikaz lastne produkcije. V KC Pekarna se tako izvajajo tudi koncerti, razstave in različne delavnice.
           

          17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu?

          V kolikor bo v novem mestnem svetu posluh za spremembo obstoječih predpisov občine na tem področju, jih bomo spremenili.
           

          18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike?

          V občinski politiki bo potrebno prevetriti dosedanje načine financiranja društev in nevladnih organizacij na vseh področij in zagotoviti financiranje za tiste programe oz. vsebine, ki jih mesto najbolj potrebuje.
           

          19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite.

          Da. KC Pekarna po našem prepričanju mora ostati na »desnem bregu«, saj je edina takšna institucija v tem delu Maribora.
           

          20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina?

          Glede financiranje je odgovor že podan. Za uporabo bivšega Kina Udarnik pa bo potreben dogovor z državo, za kar menimo, da lahko odpremo vrata preko pristojnih ministrstev.
           

          21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)?

          Celoviti programi za reševanje težav podnebnih sprememb za vse starostne skupine morajo biti utemeljeni na programih, ki jih pripravlja EU in za katera tudi namenja sredstva. V okviru tega se bodo prijavljali projekti, ki bodo lahko pomagali reševati tudi težave mladih, povezanih s podnebnimi spremembami.
           

          22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov?

          Sprejemanje odlokov je praviloma povezano z delovanjem mestnega sveta. Seveda so vsa gradiva predhodno javno dostopna na spletnih straneh občine, pripombe nanje pa lahko občani dajejo tako preko mestnih četrti, krajevnih skupnosti, izvoljenih predstavnikov za člane mestnega sveta ali neposredno naslovljene na občinsko upravo.
           

          23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati?

          Neprimerno se nam zdi, da se občanov in organizacij ne vključuje v razprave o pomembnih zadevah, ki se nanašajo na njihovo prihodnost, oziroma se njihov prispevek v razpravah ne jemlje resno. Prav je, da občani svoje nestrinjanje javno izrazijo. Da je takšen način lahko uspešen, smo videli v krajevni skupnosti Bresternica – Gaj. Upamo tudi, da bo naš glas Maribora tako uspešen tudi pri sprejemanju OPN-a, saj je o njem odprtih veliko vprašanj, ki zahtevajo strokoven dialog in pametne rešitve.
           

          24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere?

          Mestne četrti in krajevne skupnosti so neposredna vez med prebivalstvom in mestno upravo ter so kraj, kjer meščani neposredno opozarjajo na probleme, vezane na bivanje v svojem okolju. Okrepili bi vlogo mestnih četrti in krajevnih skupnosti na področju dajanja informacij in pomoči občanom pri reševanju njihovih problemov ter njihove interakcije z upravnimi organi, kjer zaznavamo največjo potrebo po strokovni pomoči. 
           

          25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli.

          Ustvarjalci, ki delujejo v centru mesta, dokazujejo, da je možno z voljo in idejami prebuditi živahen utrip tudi v centru mesta. Takšnih ustvarjalcev si želimo še več, zato, kot omenjeno zgoraj, bomo poskrbeli za pravično financiranje tovrstnih programov in jih na tak način spodbujali.
           

          26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite?

          Maribor je kulturno središče vsaj vzhodne kohezijske regije, če ne širše. S produkcijami SNG Maribor, kulturnimi dogodki, festivali in predstavami se umešča tudi na evropski kulturni zemljevid. Na takšno bogato tradicijo moramo biti ponosni in jo spodbujati, ne le zaradi povezanosti s turizmom, temveč zaradi bogatitve posameznika in njegovega celostnega razvoja.
           

          27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo?

          Na »desnem bregu« je očitno pomanjkanje prostora za kulturno in splošno družabno življenje naših meščank in meščanov. Ocenjujemo, da s pravilnim pristopom v OPN lahko načrtujemo vizijo policentričnega razvoja mestnih jeder, ki bi omogočala zadovoljitev raznolikih potreb meščank in meščanov znotraj njihovega ožjega bivalnega prostora.
           

          28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta?

          Maribor bo z Nacionalnim digitalnim stičiščem dobil priložnost za privabljanje mladih tudi od drugod in zadržal odtok mladih iz mesta. Nič ni narobe, če mladi odhajajo v svet in spoznavajo tujo prakso, pomembno je, da se vračajo nazaj v Maribor. Vračali pa se bodo takrat, ko bo Maribor prijazno mesto za bivanje in življenje njih in njihovih družin.
           

          29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja?

          Skozi strokovno razpravo bomo prevetrili obstoječe razdeljevanje finančnih sredstev različnim organizacijam in pripravili predlog za podporo tistim programom, ki bodo doprinašali čim večje sinergijske učinke v mestu.
           

          30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo?

          Problematika brezdomstva bo še bolj pereča v prihodnje zaradi inflacije in s tem povezane draginje, energetske krize … K temu je potrebno pristopiti strateško in vključiti tudi državo ter njene institucije, saj mesto z omejenimi finančnimi sredstvi ne more samo sanirati obstoječega sranja in reševati prihodnje težave na tem področju.
           

          31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru?

          Maribor ima sprejeto prometno strategijo, ki je bila pripravljena pred leti, sedanje stanje prometne ureditve pa z njo ni skladno. Odgovor na vprašanje, kako urediti pretočnost prometa v središču mesta, je potrebno poiskati s stroko, ob tem pa nujno upoštevati potovalne navade občank in občanov. Ne zanikam nujnosti usmeritve in izboljšanja mobilnosti na način, da občanke in občani tretjino poti opravijo z javnim prevozom, tretjino s kolesom in peš ter tretjino z osebnim vozilom, kar narekujejo tudi smernice trajnostne mobilnosti v urbanih središčih. Vendar nikakor ne na račun zmanjševanja parkirnih mest v mestnem jedru, dokler niso zagotovljeni ustrezni prostori za parkiranje oz. dokler ne naredimo javnega prevoza konkurenčnejšega. To pomeni, da moramo zmanjšati čas potovanja z javnim prevozom in ga na tak način narediti privlačnejšega za uporabo.1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli?

          Mesto Maribor se sooča s socialni krizo, zato je vsakršen projekt v smeri izboljšanja kakovosti življenja najranljivejših skupin samo dobrodošel.
           

          2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije?

          Zagotovo bomo k prostovoljnem darovanju krvi spodbujali zaposlene v podjetjih, v katerih ima večinsko lastništvo Mestna občina Maribor. Strinjamo se, da moramo zagotoviti vzdržno oskrbo. Zelo pomembno je organizirano krvodajalstvo v okviru UKC Maribor, aktivnosti, ki jih organizira Medicinska fakulteta in druge organizacije v Mariboru, ki k temu pozivajo svoje članstvo in širšo javnost. Maribor je znan po tem, da je krvodajalstvo zapisano v naših genih in da v mariborski bolnišnici doslej nikoli ni zmanjkalo krvi za zdravljenje pacientov.
           

          3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM?

          Temeljna skrb za zdravje vsakega posameznika je povezana z zdravim načinom življenja, kakovostno prehrano, izvajanjem rekreativnih aktivnosti in izogibanjem kakršnihkoli škodljivih vplivov. Interes MOM mora biti, da vsem, ne samo mlajšim in starejšim, omogočimo čim bolj kakovostno preživljanje prostega časa, tako z rekreativnimi, družabnimi vsebinami kot tudi izobraževalnimi vsebinami na področju opolnomočenja za digitalne veščine. Mestna občina Maribor bo vse takšne aktivnosti podpirala v okviru zakonskih možnosti.
           

          4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik?

          Gibanje svoboda se zaveda, kako pomemben je dostop do vseh informacij za vse skupine ljudi, prav zato smo posebno pozornost namenili tudi Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor, s katerimi se bomo srečali že v prihodnjih dneh. Verjamemo, da bomo s tvornim sodelovanjem našli rešitve za njihove izzive in naredili Maribor prijazen tudi za njih.
           

          5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)?

          Gibanje svoboda se zaveda, kako pomemben je dostop do vseh informacij za vse skupine ljudi, prav zato smo posebno pozornost namenili tudi Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor, s katerimi se bomo srečali že v prihodnjih dneh. Verjamemo, da bomo s tvornim sodelovanjem našli rešitve za njihove izzive in naredili Maribor prijazen tudi za njih.
           

          6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne?

          V Gibanju svoboda smo dobro seznanjeni z dolgoletnim delom in uspehi ZPM Maribor ter jih v njihovem delovanju v celoti podpiramo. ZPM sodi v center mesta, kjer je dostopen čim večjemu številu otrok in mladini. Delo z mladimi je v sodobnem času izredno pomembno, saj zaradi hitrega tempa življenja med drugim izgubljamo tudi veščine medosebnega stika, zaradi česar so vsebine ZPM zelo dragocene. Občina mora zagotavljati finančna sredstva za izvedbo programov za otroke in mladino na vseh področjih, tako izobraževalnih, kulturnih, umetniških in športnih. Zavzemali se bomo, da bodo ta sredstva pravično razdeljena med ustvarjalce teh vsebin v mestu.
           

          7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta?

          V Mariboru deluje prek 200 različnih prostovoljskih organizacij oz. organizacij s prostovoljskim programom, kjer je aktivno vključenih tudi več tisoč naših meščank in meščanov. Gre za pomemben kapital našega mesta, ki ga je treba spodbujati in povečevati. To pomeni vključevati še večje število ljudi, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, jim dati javno priznanje za njihovo delo in razvijati dodatne programe prostovoljstva. V okviru proračuna Mestne občine Maribor morajo biti v ta namen zagotovljena ustrezna sredstva.
           

          8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora?

          Naša zaveza je, da bomo ozelenili mesto in posadili vsaj 500 novih dreves. Krožno gospodarstvo bomo vtkali v izvajanje vseh javnih gospodarskih služb in skrbeli za učinkovito ravnanje z vsemi viri v občini. Prizadevali si bomo, da bo občankam in občanom omogočena ustrezna samooskrba, zato smo se zavezali tudi za vzpostavitev dodatnih površin urbanih vrtov, v načrtu pa imamo tudi skupnostne elektrarne.
           

          9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja?

          Turizem smo ljudje. To je krilatica, ki v enem stavku pove vse. Maribor ima naravne poligone za šport kot sta Pohorje in Drava, ima bogato tradicijo in kulturno dediščino, ima dobre in srčne ljudi ter druge atribute, ki lahko destinacijo naredijo privlačno. Ocenjujemo, da je ključno povezovanje ponudnikov turističnih produktov, pri čemer obstajajo načini in prakse, ki so že dokazljivo uspešni in jih lahko prenesemo iz tujine.
           

          10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?

          Ključna naloga občine je zagotavljanje ustrezne infrastrukture, da lahko ponudniki turističnih produktov in storitev opravljajo svoje delo. V tujini smo lahko videli dobro organizirana gospodarska interesna združenja ponudnikov s področja turizma, ki so z zaposlitvijo strokovnjakov dosegali zavidljive rezultate (Vrbsko jezero). Menimo, da lahko ta ali podoben model preslikamo tudi v Maribor. Pri tem občina lahko nudi ustrezno podporo.
           

          11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?

          V Maribor prihaja Nacionalno digitalno stičišče, ki ga promovira ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh, kar lahko pomeni velik zagon za spreminjanje Maribora v digitalno središče države. Ob izobraževalnih institucijah lahko to predstavlja enega od prebojev, ki bo v mestu zadrževal mlade in jih v mesto hkrati privabljal. Maribor mora biti ne samo prestolnica kulture, ampak tudi prestolnica športa, znanja in mladih.
           

          12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane?

          Ravnali bomo v skladu z evropsko hierarhijo ravnanja z odpadki, pri čemer bomo večjo pozornost dajali ponovni uporabi. Tudi naravnih virov, zato bomo princip ponovne uporabe in krožnega gospodarstva vtkali v izvajanje gospodarskih javnih služb, za izvajanje katerih je odgovorna občina. Maribor potrebuje tudi tretji zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov, ki je zaprt od leta 2019, nadomestne lokacije pa do danes nismo dobili.
           

          13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene?

          Vzpostavili bi skupnostne elektrarne. Prav tako bi, v kolikor bo to zakonsko mogoče, posameznikom omogočali subvencioniranje izgradnje alternativnih virov pridobivanja energije (npr. sončne elektrarne na strehah blokov, hiš …). Prav tako je smiselno s strokovnjaki prevetriti možnost izgradnje sončnih elektrarn na javnih objektih in spodbujati trajnostno mobilnost z urejenim javnim prevozom.
           

          14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako?

          Da. Takšni načini stanovanjskega sobivanja so smiselni, pri tem je treba upoštevati stroko in v okviru zakonskih možnosti zagotavljati tudi finančna sredstva.
           

          15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves?

          Za ozelenitev mesta je ključno sodelovanje strokovnjakov iz različnih področij. Maribor mora površine, ki so sedaj bolj kot ne brez ustrezne ozelenitve, saj nizke grmovnice in trava za blaženje temperatur v mestu niso dovolj, spremeniti v zelena območja, ki se bodo ponašala z drevesi za blaženje vplivov podnebnih sprememb zlasti v poletnih mesecih. Podobni trendi ozelenitve so prisotni v Evropi in imajo podlago tudi v programskih dokumentih EU za prihodnje obdobje.
           

          16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu?

          Kulturni center Pekarna je pomemben center na »desnem bregu«, ki je sicer deprivilegiran na področju kulturnih dejavnosti in aktivnosti za mlade. Mladi potrebujejo prostor za kreativno izražanje in pri tem jih je potrebno podpirati. V KC Pekarna delujejo: Društvo center za pomoč mladim, Društvo za razvoj humanistike – Zofijini ljubimci, hostel Pekarna, ki nam je v času covid krize pomagal z nastanitvijo zaposlenih v UKC Maribor. Vemo, da je KC Pekarna kraj, kjer lahko društva tudi iz alternativnih področij najdejo svoje zavetje in možnost za ustvarjanje ter prikaz lastne produkcije. V KC Pekarna se tako izvajajo tudi koncerti, razstave in različne delavnice.
           

          17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu?

          V kolikor bo v novem mestnem svetu posluh za spremembo obstoječih predpisov občine na tem področju, jih bomo spremenili.
           

          18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike?

          V občinski politiki bo potrebno prevetriti dosedanje načine financiranja društev in nevladnih organizacij na vseh področij in zagotoviti financiranje za tiste programe oz. vsebine, ki jih mesto najbolj potrebuje.
           

          19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite.

          Da. KC Pekarna po našem prepričanju mora ostati na »desnem bregu«, saj je edina takšna institucija v tem delu Maribora.
           

          20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina?

          Glede financiranje je odgovor že podan. Za uporabo bivšega Kina Udarnik pa bo potreben dogovor z državo, za kar menimo, da lahko odpremo vrata preko pristojnih ministrstev.
           

          21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)?

          Celoviti programi za reševanje težav podnebnih sprememb za vse starostne skupine morajo biti utemeljeni na programih, ki jih pripravlja EU in za katera tudi namenja sredstva. V okviru tega se bodo prijavljali projekti, ki bodo lahko pomagali reševati tudi težave mladih, povezanih s podnebnimi spremembami.
           

          22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov?

          Sprejemanje odlokov je praviloma povezano z delovanjem mestnega sveta. Seveda so vsa gradiva predhodno javno dostopna na spletnih straneh občine, pripombe nanje pa lahko občani dajejo tako preko mestnih četrti, krajevnih skupnosti, izvoljenih predstavnikov za člane mestnega sveta ali neposredno naslovljene na občinsko upravo.
           

          23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati?

          Neprimerno se nam zdi, da se občanov in organizacij ne vključuje v razprave o pomembnih zadevah, ki se nanašajo na njihovo prihodnost, oziroma se njihov prispevek v razpravah ne jemlje resno. Prav je, da občani svoje nestrinjanje javno izrazijo. Da je takšen način lahko uspešen, smo videli v krajevni skupnosti Bresternica – Gaj. Upamo tudi, da bo naš glas Maribora tako uspešen tudi pri sprejemanju OPN-a, saj je o njem odprtih veliko vprašanj, ki zahtevajo strokoven dialog in pametne rešitve.
           

          24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere?

          Mestne četrti in krajevne skupnosti so neposredna vez med prebivalstvom in mestno upravo ter so kraj, kjer meščani neposredno opozarjajo na probleme, vezane na bivanje v svojem okolju. Okrepili bi vlogo mestnih četrti in krajevnih skupnosti na področju dajanja informacij in pomoči občanom pri reševanju njihovih problemov ter njihove interakcije z upravnimi organi, kjer zaznavamo največjo potrebo po strokovni pomoči. 
           

          25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli.

          Ustvarjalci, ki delujejo v centru mesta, dokazujejo, da je možno z voljo in idejami prebuditi živahen utrip tudi v centru mesta. Takšnih ustvarjalcev si želimo še več, zato, kot omenjeno zgoraj, bomo poskrbeli za pravično financiranje tovrstnih programov in jih na tak način spodbujali.
           

          26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite?

          Maribor je kulturno središče vsaj vzhodne kohezijske regije, če ne širše. S produkcijami SNG Maribor, kulturnimi dogodki, festivali in predstavami se umešča tudi na evropski kulturni zemljevid. Na takšno bogato tradicijo moramo biti ponosni in jo spodbujati, ne le zaradi povezanosti s turizmom, temveč zaradi bogatitve posameznika in njegovega celostnega razvoja.
           

          27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo?

          Na »desnem bregu« je očitno pomanjkanje prostora za kulturno in splošno družabno življenje naših meščank in meščanov. Ocenjujemo, da s pravilnim pristopom v OPN lahko načrtujemo vizijo policentričnega razvoja mestnih jeder, ki bi omogočala zadovoljitev raznolikih potreb meščank in meščanov znotraj njihovega ožjega bivalnega prostora.
           

          28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta?

          Maribor bo z Nacionalnim digitalnim stičiščem dobil priložnost za privabljanje mladih tudi od drugod in zadržal odtok mladih iz mesta. Nič ni narobe, če mladi odhajajo v svet in spoznavajo tujo prakso, pomembno je, da se vračajo nazaj v Maribor. Vračali pa se bodo takrat, ko bo Maribor prijazno mesto za bivanje in življenje njih in njihovih družin.
           

          29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja?

          Skozi strokovno razpravo bomo prevetrili obstoječe razdeljevanje finančnih sredstev različnim organizacijam in pripravili predlog za podporo tistim programom, ki bodo doprinašali čim večje sinergijske učinke v mestu.
           

          30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo?

          Problematika brezdomstva bo še bolj pereča v prihodnje zaradi inflacije in s tem povezane draginje, energetske krize … K temu je potrebno pristopiti strateško in vključiti tudi državo ter njene institucije, saj mesto z omejenimi finančnimi sredstvi ne more samo sanirati obstoječega sranja in reševati prihodnje težave na tem področju.
           

          31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru?

          Maribor ima sprejeto prometno strategijo, ki je bila pripravljena pred leti, sedanje stanje prometne ureditve pa z njo ni skladno. Odgovor na vprašanje, kako urediti pretočnost prometa v središču mesta, je potrebno poiskati s stroko, ob tem pa nujno upoštevati potovalne navade občank in občanov. Ne zanikam nujnosti usmeritve in izboljšanja mobilnosti na način, da občanke in občani tretjino poti opravijo z javnim prevozom, tretjino s kolesom in peš ter tretjino z osebnim vozilom, kar narekujejo tudi smernice trajnostne mobilnosti v urbanih središčih. Vendar nikakor ne na račun zmanjševanja parkirnih mest v mestnem jedru, dokler niso zagotovljeni ustrezni prostori za parkiranje oz. dokler ne naredimo javnega prevoza konkurenčnejšega. To pomeni, da moramo zmanjšati čas potovanja z javnim prevozom in ga na tak način narediti privlačnejšega za uporabo.
          Levica

          1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli? 

          2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije? 

          3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM? 

          4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik? 

          5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)? 

          6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne? 

          7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta? 

          8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora? 

          9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja? 

          10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?  

          11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?  

          12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane? 

          13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene? 

          14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako? 

          15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves? 

          16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu? 

          17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu? 

          18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike? 

          19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite. 

          20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina? 

          21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)? 

          22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov? 

          23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati? 

          24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere? 

          25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli. 

          26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite? 

          27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo? 

          28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta? 

          29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja? 

          30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo? 

          31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru? 

           

          SD – Socialni demokrati

          1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli? 

          2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije? 

          3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM? 

          4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik? 

          5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)? 

          6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne? 

          7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta? 

          8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora? 

          9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja? 

          10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?  

          11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?  

          12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane? 

          13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene? 

          14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako? 

          15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves? 

          16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu? 

          17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu? 

          18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike? 

          19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite. 

          20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina? 

          21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)? 

          22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov? 

          23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati? 

          24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere? 

          25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli. 

          26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite? 

          27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo? 

          28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta? 

          29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja? 

          30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo? 

          31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru? 

           

          Lista kolesarjev in pešcev

          1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli? 

          2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije? 

          3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM? 

          4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik? 

          5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)? 

          6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne? 

          7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta? 

          8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora? 

          9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja? 

          10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?  

          11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?  

          12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane? 

          13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene? 

          14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako? 

          15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves? 

          16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu? 

          17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu? 

          18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike? 

          19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite. 

          20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina? 

          21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)? 

          22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov? 

          23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati? 

          24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere? 

          25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli. 

          26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite? 

          27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo? 

          28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta? 

          29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja? 

          30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo? 

          31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru? 

           

          SDS – Slovenska demokratska stranka

          1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli? 

          2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije? 

          3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM? 

          4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik? 

          5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)? 

          6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne? 

          7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta? 

          8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora? 

          9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja? 

          10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?  

          11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?  

          12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane? 

          13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene? 

          14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako? 

          15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves? 

          16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu? 

          17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu? 

          18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike? 

          19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite. 

          20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina? 

          21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)? 

          22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov? 

          23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati? 

          24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere? 

          25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli. 

          26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite? 

          27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo? 

          28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta? 

          29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja? 

          30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo? 

          31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru? 

           

          Stranka Mladih – Zeleni Evrope (odgovorili)

          1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli?

          DA. In poleg prostora tudi ustrezen razpis za pridobitev sredstev za delovanj

          2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije?

          Sam sem v študentskih letih pričel s študentskimi krvodajalskimi akcijami na ŠTUK-u, ki so se ohranile do danes. Osebno sem tudi nekaj desetkrat daroval kri, bi pa še večkrat, če ne bi bil pogosto zavrnjen zaradi potovanj v določene države. Mesto bi moralo aktivno pristopiti k promociji tudi na način da bi iskali (podobno, kot med posamezniki) bronaste, srebrne in zlate pravne osebe, pri čemer bi jih ocenjevali po tem, kolikokrat je posamezen zaposlen ali prostovoljec (npr. v društvih), ki sme darovati, kri daroval. Tak status pa bi moral začeti dobivati na pomenu. Zavest, da krvodajalci rešujemo življenja, mora priti v vse pore družbe. V kolikor bi se s takšno obliko promocije ukvarjal na primer Rdeč Križ, mora MOM zagotoviti določena sredstva, saj mislim, da bi bilo precej neučinkovito in neekonomično, če bi se s tem ukvarjala MOM neposredno.
           

          3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM?

          Zagotovo mora MOM poskrbeti tudi za letovanja tistih starejših, ki si tega ne morejo privoščiti. Zelo pomembno pa je razmisliti, ali pomagati več osebam z manjšo vsoto ali manj osebam z večjo vsoto, saj bomo na MOM v dogovoru z RK določili proračunska sredstva, ki bodo temu namenjena, RK pa se mora predlagati, v kakšnem odstotku se sofinancira.
           

          4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik?

          Podobno kot na vseh tistih področjih, ki jih ne poznam dovolj dobro – od merodajnih organizacij na tem področju se bom podučil o potrebah in poiskati tako proračunska, kot tudi razpisna sredstva spopad s tem izzivom.
           

          5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)?

          Podobno kot na vseh tistih področjih, ki jih ne poznam dovolj dobro – od merodajnih organizacij na tem področju se bom podučil o potrebah in poiskati tako proračunska, kot tudi razpisna sredstva spopad s tem izzivom.
           

          6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne?

          Denar bom vlagal v gradnjo nujno potrebnih mostov med mladimi in generacijami s podporo organizacijam kot so ZPM, Doživljajsko igrišče in druge in ne v gradnjo mostu poleg Glavnega mosta v Mariboru. S sredstvi namenjenimi za nepotreben most bi lahko ZPM nemoteno deloval še naslednjih 20 let.
           

          7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta?

          Zagotovo moramo postati (in to ne le na papirju) Prostovoljstvu prijazno mesto. Sam vodim NVO s preko 100 prostovoljci in zato se zavedam pomena prostovoljstva, s katerim lahko mnogotere izzive bistveno bolje in ceneje naslovimo, kot občinska uprava. MOM bo v mojem mandatu, v kolikor bom župan, prostovoljske organizacije vključevala na vseh področjih in jih hkrati ustrezno financirala. Žal smo bili v tem mandatu priča poskusom iztiskanja prostovoljskih organizacij iz mesta; najprej iz Tkalke, potem iz prostorov na Taboru, pa ob Parku, na Trgu Dušana Kvedra, nadaljevalo pa se bo verjetno s Pekarno in ostalimi. Poudariti želim, da Prostovoljskim organizacijam ni mesto na robu mesta, na primer v bivšem MTT, saj je bil del mesta onstran železnice zmerom namenjen industriji in med kemijsko industrijo, klavnico in kovinsko industrijo prostovoljske nevladne organizacije pač ne spadamo/spadajo. Dovolj je bilo postavljanja spomenikov. Čas je za ljudi.
           

          8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora?

          V Stranki mladih – Zeleni Evrope smo se zavezali, da bo Maribor ponovno postal Odprt, Povezovalen in Neustavljiv, kar pomeni, da bomo uredili pogoje, ki bodo mesto naredili prijaznejše in prispevali k dvigu bivanjskega standarda. Glede na to, da je za to potreben tudi denar, bo ena od petih prioritet Ureditev »podfinanciranja« s strani države (trenutno Maribor izgublja 20 – 25 milijonov € letno). Vzporedno bomo sprejeli Občinski prostorski načrt, ki bo usklajen s prebivalci, gospodarstvom ter stroko. Za dvig bivanjskega standarda bomo poskrbeli za posodobitev javnega potniškega prometa ter optimizacijo prevoznosti cest s ciljem čim manjše porabe časa in obremenjevanja okolja. Naša zaveza je tudi energetska in siceršnja obnova vrtcev, osnovnih šol ter zdravstvene, športne in druge občinske infrastrukture vključno z obnovo dotrajanih cest, pločnikov in kolesarskih poti. Tudi izven ožjega mestnega središča. Zagotavljanje prehranske in energetske samooskrbe, da bomo kot mesto nemoteno delovali tudi v nepredvidljivih časih. Maribor bo postal sodobno mesto, kjer bomo težili k zmanjšanju odpadkov (oziroma k ZERO WASTE), nikakor pa razmišljali o sežigalnici.

          Zato s ponosom predstavljam dve naši kandidatki, ki sta tudi nosilki list za MČ Ivana Cankarja Iris Magajna, ki je vrnila življenje Mali tržnici in je ustanoviteljica Zero – waste trgovine ZELENA JAPKA in MČ Radvanje Karmen Valenti, ki je bila ustanoviteljica Radvanjske tržnice, sedaj pa vodi Zeleni Krog, ki Mariborčanke in Mariborčane oskrbuje neposredno od kmetov ter ena izmed najaktivnejših uporabnic mestnih vrtov nasproti Vile Rustike.

          9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja?

          Turizem smo ljudje. V Stranki mladih – Zeleni Evrope razumemo razvoj turizma kot smiselno predstavitev tako kulturne dediščine, kot tudi dogodkov in predvsem narave različnim tipom turistov. Vloga Zavoda za turizem v povezavi RRA in seveda z nepogrešljivimi turističnimi društvi in drugimi nevladnimi organizacijami je priprava programov in zanimivosti ter idej, kaj lahko posameznik v Mariboru in okolici doživi.  Maribor lahko zagotovo privabi skoraj vse, če ne vse tipe turistov, le povezati je potrebno to kar imamo. Glede na to, da delujem v turizmu ne le na lokalnem ampak tudi nacionalnem, evropskem in celo svetovnem nivoju (sem namreč podpredsednik Evropskega združenja Youth Hostlov, bil pa sem tudi podpredsednik svetovnega združenja ter imam nesporne reference na področju turizma) lahko z gotovostjo zatrdim, da smo v Mariboru sposobni predstaviti tako krajše, 1-3 dnevne programe, kot tudi daljše 5-7 dnevne programe tako za mlade, starostnike, športnike, rekreativce, raziskovalce in radovedneže, ljubitelje zgodovine in narave ter seveda ljubitelje dobre hrane in dobre kapljice. Naloga mesta ni gradnja hotelov ampak tako kakovostna promocija mesta v smislu programov za vse tipe turistov vseh starosti ter različnih debelin denarnic, da bodo podjetniki sami iskali priložnosti za povečanje nastanitvenih in drugih kapacitet, ki bodo tem turistom lahko omogočali kakovostno bivanje med raziskovanjem mesta in okolice.
           

          10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?

          Ob širšem zgornjem odgovoru zgolj dodajam, da je s turizmom potrebno živeti in prav v povezovanju vseh lahko turizem v mestu zaživi na način v sozvočju z občankami in občani. Prav nejevoljen sem, ko v kakšni restavraciji, pa čeprav s tujim pridihom, ni na primer nobenega vina iz našega območja, ampak uvožena vina slabše kakovosti, ki se prodajajo po višji ceni, kot slovenska.
           

          11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?

          Odprt, Povezovalen in Neustavljiv je zelo univerzalen odgovor na skoraj vsa vprašanja, tukaj pa je celo edini, ki naslavlja to področje. Za začetek bo dovolj, če bomo na MOM končno vedeli, koliko imamo neizkoriščenih (da ne rečem propadajočih) poslovnih prostorov in zagotovo nam ne more biti v ponos, da nam to pred očmi pripada. V kolikor bomo tem prostorom dodali vsebino, kot so inkubatorji za kreativne industrije, potem bo rezultat tisti, ki bo odgovor na vprašanje glede EPK.
           

          12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane?

          ZERO WASTE je ena izmed naših zavez in zgolj z aktivnim vključevanjem MOM v ozaveščanje, lahko naredimo velik premik v tej smeri. V tem primeru ne govorim zgolj o tem, kako zmanjšati količino odpadkov, ki jih ni moč reciklirati, ampak tudi slednjih. Najbolj učinkovita metoda, ki jo lahko mesto spodbudi, ali pa podpre NVO, ki bo to izvedla, je »Plastic attack« ali plastični napad, ko breme nepotrebne embalaže prenesemo na trgovca. Takoj, ko bi začeli vso nepotrebno embalažo puščati v trgovinah in jih dnevno zasipati s to embalažo (tudi tisto, ki ni plastična), bodo trgovine »pritisnile« na proizvajalce, saj bodo odpadki postali problem trgovine in ne nas. Seveda pa je še vrsta drugih metod, ki se jim bo treba posvetiti, vključno z zmanjševanjem odpadne hrane, ki je odpadna samo zato, ker tako piše na etiketi in je ni možno niti podariti, pa čeprav gre za himalajsko sol, ki ji je potekel rok trajanja, pred tem pa je milijone let čakala, da jo nekdo izkoplje in pripelje na police.
           

          13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene?

          Povratne zanke za še uporabno odpadno vodo. Samo za izplakovanje stranišč porabimo gospodinjstva približno četrtino vse pitne vode v mestu. Zagotovo je za ta namen dovolj dobra odpadna voda iz pralnih strojev in podobno. Absolutno bomo vlagali v energetsko sanacijo objektov, saj je to ena od naših petih prioritet, ki glasi: Energetska in siceršnja obnova vrtcev, osnovnih šol ter zdravstvene, športne in druge občinske infrastrukture vključno z obnovo dotrajanih cest, pločnikov in kolesarskih poti. Tudi izven ožjega mestnega središča. Druga od petih prioritet pa je Zagotavljanje prehranske in energetske samooskrbe, da bomo kot mesto nemoteno delovali tudi v nepredvidljivih časih. Prav krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj in ostali zeleni izzivi so razlog in namen Stranke mladih – Zeleni Evrope
           

          14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako?

          V Stranki mladih – Zeleni Evrope smo med drugim zapisali: Na področju infrastrukture bo Maribor postal pametno mesto z vzorno delujočim javnim prevozom in pretočnimi prometnicami, zadostnim številom kakovostnih vrtcev in šol, ugodnimi najemniškimi stanovanji in enostavnim postopkom gradnje v predeli mesta, kjer je to mogoče. Stanovanjske zadruge so zagotovo ena od rešitev, a tudi velika nevarnost, saj so lahko potuha za nenormalno visoke najemnine in cene stanovanj. S tem, ko sprejmemo to obliko kot sprejemljivo, lahko nehote odgovorimo, da stanovanja za mlade družine niso več problem, saj smo ga s tem rešili. Bolj kot to, vidim rešitev v aktivni vlogi JMSS, ki bi upravljal tudi z zasebnimi stanovanji (kjer bi seveda lastniki želeli) in jih dajal v najem. Na tak način bi lahko rešili zagate tako najstarejših, kot tudi mladih. V kolikor bi ta možnost obstajala, bi zagotovo uspeli prepričati dve ali tri vdove, da bi se preselile v stanovanje od ene izmed njih, druga dva stanovanja pa bi oddajali in tako ob skupnem gospodinjstvu tudi nekaj zaslužile.
           

          15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves?

          Postopek sprejema OPN in sam dokument v obravnavi ni usklajen ne s prebivalci, ne z gospodarstvom, ne s stroko in še najmanj z okoljem. Zato bo ena izmed petih prioritetnih nalog prav priprava OPN, ki bo upošteval želje in potrebe prebivalcev, civilne sfere in gospodarstva in strokovno pripravljen. Prav OPN je tisti dokument, ki bo določil v kakšnem mestu želimo živeti in zato si izposojam besede mag. Nika Stareta, ki pravi, da so drevoredi sončna očala mesta. DA mesto mora postati bolj zeleno, saj reševanje s fontanami na popolnoma golih trgih ni najpravilnejša rešitev, čeprav vsaka voda in fontana pozitivno vpliva na kakovost življenja. Že sedaj so mi pri pripravi pripomb pomagali upokojeni izredni profesor dr. Vladimir Drozg, ki je bil pred upokojitvijo med drugim nosilec predmeta Urejanje prostora, arhitekt in sodni izvedenec s področja urbanizma dr. Matjaž Durjava, komunalni geodetski inženir ter sodni izvedenec in cenilec s področja gradbeništva g. Andrej Kocuvan in , Plečnikov nagrajenec, dobitnik nagrade Društva krajinskih arhitektov Slovenije za življenjsko delo na področju krajinske arhitekture in dobitnik zlatega grba Maribora mag. Niko Stare,  pripombe pa je v imenu Društva arhitektov Maribora posredoval njihov predsednik dr. Andrej Šmid. Le s takšno ekipo ob aktivnem sodelovanju z vsemi deležniki lahko pridemo do OPN, ki si ga to mesto želi in zasluži.
           

          16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu?

          KC Pekarno velika večina trenutnih svetnic in svetnikov, kot tudi vodstvo MOM vidi zgolj skozi posamične težave, ne vidijo pa vseh dejavnosti, ki se odvijajo. Pozabljajo, da gre za avtonomno cono, ki ima z MOM sklenjen dogovor o avtonomiji. Vsaka izmed organizacij izvaja vsaj pet različnih dejavnosti, ki so v javnem interesu in brez katerih bi mesto potrebovalo druge organizacije, ki bi bistveno slabše izvajale te aktivnosti in stale mesto mnogo več. Dejavnosti namenoma ne bom naštel, saj bi lahko po pomoti katero pomembno pozabil ali izpustil, kar bi bilo krivično. Ekipa KC Pekarna MORA biti aktiven sogovornik MOM, predvsem pa mora Pekarna ostati na tej lokaciji, saj res ne vem, kar razmišlja vodstvo MOM, ko potiska Pekarno tja za železnico, klavnico, kemijsko in kovinsko industrijo. V praksi bi ta selitev pomenila, da bi srednješolec ali srednješolka, ki je v stiski ali ima težavo, morala iz šolskega centra v Društvo IndiJanez na konec Melja z dvema avtobusoma ali ¾ ure peš, namesto, da se ustavi na poti iz šole. Zato bom strogo in ostro nasprotoval selitvi avtonomnega območja na degradiran del mesta.
           

          17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu?

          18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike?

          Nevladne organizacije lahko težave rešujejo bolje in ceneje in so dostopnejše, kot psihologi in ostali svetovalci v javnih službah. Zadostno financiranje teh NVO pomeni povečano skrb za mlade z duševnimi težavami in posledično tudi prihranek denarja, saj bo vsak, ki bo primoran poiskati pomoč v okviru uradnih inštitucij stal družbo in mesto bistveno več, da o škodi, ki se je tej osebi zgodila, sploh ne govorimo. Zato bom uredil zadostno financiranje tovrstnih dejavnosti.

          19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite.

          Avtonomne cone in samonikla prizorišča so bila zmerom v zgodovini inkubator kulture. Brez Cukrarne v Ljubljani bi le stežka zbrali dovolj literature in proze za osnovno šolo. Ponujanje nadomestnih lokacij, ki bi jih uredili po vzoru avtonomnih con iz tujine je največja neumnost, ki jo lahko izreče zgolj nekdo, ki mu je kultura tuja. Prav zato je nujno, da KC Pekarna ostane na obstoječi lokaciji, naloga MOM pa je, da skupaj z uporabniki poskrbi za morebitne nujne investicije v to območje. Kdor želi izgnati KC Pekarno iz centra mesta dejansko odreka kulturno ustvarjanje prihodnjim generacijam. Za konec pa je treba javnost seznaniti, da KC Pekarna ni le kultura, ampak ponuja mestu, predvsem pa mladim, široko paleto aktivnosti, ki jih, podobno kot mestne tržnice, ne moremo izseliti na degradirano obrobje mesta.
           

          20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina?

          Mestni kino bo zaživel zgolj in samo v primeru, ko bo Mestna občina Maribor prisluhnila potrebam in zagotovila potrebna sredstva za delovanje in predvsem ustrezen prostor. V kolikor bi se s tem začela ukvarjati MOM sama, bi nastali enormni stroški brez vidnega rezultata. Prav v krčenju sredstev za (po večini nepotrebno) birokracijo na področju kulture ter preusmeritvijo le-teh pa vidim možnost in priložnost okrepiti nevladne organizacije s področja kulture.
           

          21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)?

          Dve od petih prioritet našega programa se dotikata tega področja. Mladim, ki se borijo za prometno pravičnost bomo ponudili možnost, da svoje predloge in rešitve udejanjijo v kar največji meri, saj je od tega odvisna prihodnost mesta in sveta. Ti dve točki, ki ju omenjam pa sta: Zagotavljenje prehranske in energetske samooskrbe, da bomo kot mesto nemoteno delovali tudi v nepredvidljivih časih. Energetska in siceršnja obnova vrtcev, osnovnih šol ter zdravstvene, športne in druge občinske infrastrukture vključno z obnovo dotrajanih cest, pločnikov in kolesarskih poti. Tudi izven ožjega mestnega središča. Dodatno pa smo zapisali: Maribor bo postal sodobno mesto, kjer bomo težili k zmanjšanju odpadkov (oziroma k ZERO WASTE), nikakor pa razmišljali o sežigalnici. Mislim, da bomo s takim delovanjem z roko v roki z mladimi, ki se borijo za podnebno pravičnost, soustvarjali zelen jutri.
           

          22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov?

          Participativni proračun, kot je bil pripravljen, je predvsem delil ljudi, ki so tekmovali drug proti drugemu s projekti, ki so vsi po vrsti temu mestu potrebni. Najbolj žalostno je, da je seštevek vseh projektov nekaj čez milijon Evrov. Vodstvo MOM bi moralo biti veselo, da so ljudje pokazali na pomanjkljivosti in jih vse po vrsti izvesti. Ampak vodstvo občine se je raje odločilo za most ob mostu, kar bo stalo MOM približno dvakrat toliko (prav toliko pa EU), kot bi jih izvedba vseh prijavljenih projektov. A z vidika vladanja je očitno bolje imeti razdeljeno mesto, kateremu vržeš prgišče krajcarjev, za katerega se potem stepejo med seboj, da lahko na drugi strani urbanistično in drugače nekontrolirano lomastijo po mestu kot kakšni medvedi.
           

          23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati?

          Sam bom vključeval javnost v samem začetku, saj smo na primeru OPN jasno videli, da se javnost vključi sama, če jo vodstvo MOM izključi, kar ima za posledice slabo voljo, izgubljanje dragocenega časa in še kaj. Projekti, ki bodo usklajeni s stroko in občankami ter občani, pa bodo tekli gladko in v zadovoljstvo vseh. Prav zato bom vselej, ko bo tomo razmišljali o projektih, ki se v kakršnem koli smislu dotikajo življenj občank in občanov, opravil pogovor s prebivalci tega območja oziroma celotnega mesta v primeru dokumentov kot je OPN.
           

          24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere?

          MČ in KS vidim kot nosilce razvoja na področju ki ga pokrivajo. Prav MČ in KS bi morale v večini primerov odločati o projektih na področjih, ki jih pokrivajo. Pravično bi bilo, da bi imele na voljo ustrezen del proračuna MOM, ki bi ga namenjale za izvedbo projektov in vsebin v njihovi KS/MČ. Sedaj pa so pozvane zgolj k dajanju neobveznih mnenj, ki jih lahko vodstvo MOM povozi in zaobide, kar je prepogosto praksa.
           

          25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli.

          Do spremembe potovalnih navad bo potrebno prilagoditi ustroj mesta tako, da bo mestno središče spet zaživelo. Parkirišča so pri tem ključna. Groteskno je, da mesto ponuja brezplačno parkiranje za večerna popivanja, medtem, ko je v času odprtih uradov, trgovin, knjižnic in kulturnih ustanov parkiranje plačljivo. Da imam prav najbolj nazorno priča primerjava med Trgovskim centrom City, kjer je parkiranje plačljivo in Trgovskim središčem Europark, kjer je parkiranje brezplačno. Prvi propada, pa je dobesedno v središču mesta, v drugem pa se tre nakupovalcev. Z gotovostjo jamčim, da bi Europark propadel takoj, ko bi uvedli plačljivo parkiranje, če bi pa v istem času City ponudil brezplačno parkiranje, pa bi se trenutno prazni lokali oddajali po astronomskih cenah. Konkreten ukrep, ki ga bom uvedel kot župan so 3 ure brezplačnega parkiranja ob hkratnem podaljšanju plačljivega parkiranja za 3 ure. Tako se bo v mestni blagajni nabralo popolnoma enako sredstev kot doslej, le ljudje bodo imeli izbiro, ali želijo te 3 ure brezplačnega parkiranja izkoristiti za obisk knjižnice, muzejev, galerij, trgovin, uradov,…, ali pa za večerno popivanje, ki je bila do sedaj edino početje v centru, ki mu je bilo omogočeno brezplačno parkiranje.
           

          26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite?

          Turizem je posledica razvoja kulture in ne vzrok. Dobiček pa posledica turizma. Gostilničarska logika pri vodenju mesta je zato v številnih primerih prej ovira, kot prednost. V Evropi in svetu ni mesta, kjer bi se kultura razvijala zaradi turizma, ampak je turizem zmerom posledica kulture in ne samo kulture, ampak tudi športa, gastronomije,… V Stranki mladih – Zeleni Evrope razumemo vlaganje v kulturo ne le kot potrebno za preživetje mesta, ki brez kulture izgubi identiteto in umre, ampak tudi kot investicijo v turizem, ki bo v prihodnosti prinašal dobiček.
           

          27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo?

          Sam prihajam s Tezna in zagotovo je potrebno del socialnega življenja približati prebivalcem, ki imajo težave z mobilnostjo. Preveliko drobljenje velikih dogodkov v mestu s približno 112.000 dušami pa ni nujno prednost. Bolj, kot izvajanje enakih zadev v različnih delih mesta stavim na vzorno povezljivost mesta z javnim prevozom, ki bo naredil kulturno in socialno življenje dosegljivo in dostopno vsem. Prav pa bi bilo da bi točno vedeli, kam in po kaj gremo v kakšen predel mesta ali katerega izmed 31 preostalih naselij, ki sestavljajo Mestno občino Maribor.
           

          28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta?

          Vsebine bodo zaživele, ko bo mesto postalo odprto. Trenutno mesto ni odprto in preboj do centra predstavlja pravi logistični podvig in zato mnogi obupajo in poiščejo bližnjico do vsebin v nakupovalnih središčih, ki pa so odprta in dostopna tako z javnim prevozom, kot s kolesom ali avtomobilom. Delno, prosim, upoštevajte odgovor na vprašanje 25.
           

          29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja

          MOM je dolžna skrbeti za programe krepitve zdravja in prav NVO so tisti lakmusov papir, ki mestu pokažejo kako dobro oziroma kako slabo skrbi za določeno področje (v vašem primeru krepitve zdravja). Že dejstvo, da se ustanovi NVO, ki to področje naslavlja pomeni, da MOM sama ni znala ali zmogla poskrbeti za to področje in najmanj, kar lahko MOM stori je, da podpre tiste, ki počnejo to, kar bi sicer moralo biti poskrbljeno. MOM je s tem 20% prispevkom dolžna pomagati NVO, da lahko pridobijo preostalih 80% sredstev in če je lahko z milijonskimi zneski MOM v bistveno višjem odstotku podprla izgradnjo nepotrebnega mostu, je zavračanje takšne pomoči NVO, ki skrbi za krepitev zdravja, zavržno.
           
           
          30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo?
           
          V Mariboru ne sme biti nihče lačen, nihče na mrzlem in nihče brez ustrezne zdravstvene oskrbe. NIHČE! Maribor mora aktivno pristopiti in ponuditi katero izmed mnogih praznih nepremičnin ter jih nameniti tistim, ki so iz kakršnega koli razloga brez doma. To populacijo je potrebno ustrezno usposobiti, da bodo lahko našli primerno zaposlitev in posledično tudi streho nad glavo.
           

          31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru?

          Prav to je ena izmed petih prioritet, ki smo jo zapisali takole: Posodobitev javnega potniškega prometa ter optimizacija prevoznosti cest s ciljem čim manjše porabe časa in obremenjevanja okolja. Vodstvo MOM ne more od ljudi pričakovati, da bodo koristili javni prevoz, če je ta neučinkovit in zamuden. S Tezna do vzpenjače traja prevoz z avtobusom (s prestopanjem vred) približno 45 minut, če pa k temu prištejemo še čakanje in hojo od doma do postaje, pa več, kot eno uro, kar je le 10 minut manj, kot da bi se na 6,5 km dolgo pot odpravili peš. Z avtom traja ista pot približno 10 minut. Posodobitev javnega potniškega prometa je zato nujna, če želimo spremeniti potovalne navade v mestu. Javni prevoz je za mesto velik strošek, zato naj bo vsaj učinkovit. Učinkovit javni prevoz bo tako odločilno vplival na ohranjanje ali spremembo potovalnih navad.
          Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti

          1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli? 

          2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije? 

          3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM? 

          4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik? 

          5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)? 

          6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne? 

          7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta? 

          8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora? 

          9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja? 

          10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?  

          11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?  

          12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane? 

          13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene? 

          14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako? 

          15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves? 

          16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu? 

          17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu? 

          18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike? 

          19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite. 

          20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina? 

          21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)? 

          22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov? 

          23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati? 

          24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere? 

          25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli. 

          26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite? 

          27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo? 

          28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta? 

          29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja? 

          30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo? 

          31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru? 

           

          NSi – Nova Nova Slovenija

          Your content goes here. Edit or remove this text inline or in the module Content settings. You can also style every aspect of this content in the module Design settings and even apply custom CSS to this text in the module Advanced settings.

          1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli? 

          2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije? 

          3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM? 

          4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik? 

          5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)? 

          6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne? 

          7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta? 

          8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora? 

          9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja? 

          10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?  

          11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?  

          12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane? 

          13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene? 

          14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako? 

          15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves? 

          16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu? 

          17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu? 

          18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike? 

          19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite. 

          20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina? 

          21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)? 

          22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov? 

          23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati? 

          24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere? 

          25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli. 

          26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite? 

          27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo? 

          28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta? 

          29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja? 

          30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo? 

          31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru? 

           

          Stranka Mladih - povezujemo

          Your content goes here. Edit or remove this text inline or in the module Content settings. You can also style every aspect of this content in the module Design settings and even apply custom CSS to this text in the module Advanced settings.

          1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli? 

          2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije? 

          3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM? 

          4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik? 

          5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)? 

          6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne? 

          7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta? 

          8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora? 

          9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja? 

          10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?  

          11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?  

          12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane? 

          13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene? 

          14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako? 

          15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves? 

          16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu? 

          17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu? 

          18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike? 

          19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite. 

          20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina? 

          21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)? 

          22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov? 

          23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati? 

          24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere? 

          25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli. 

          26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite? 

          27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo? 

          28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta? 

          29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja? 

          30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo? 

          31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru? 

           

          Stranka naša dežela in Slovenska ljudska stranka

          Your content goes here. Edit or remove this text inline or in the module Content settings. You can also style every aspect of this content in the module Design settings and even apply custom CSS to this text in the module Advanced settings.

          1. V pripravi je Trajnostna urbana strategija Mestne občine Maribor, ki predstavlja dokument, ki eden od pogojev za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev in predstavlja oris stanja in izzivov s katerimi se mesto sooča in usmeritve za prihodnji trajnostni razvoj ter zagotavljanja izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mest. Sprašujem ali bi v Trajnostno urbano strategijo umestili projekt izgradnje ali obnove stavbe, ki bi brezplačno oziroma ob neprofitni najemnini, nudila prepotrebne prostore za izvajanje socialno varstvenih programov nevladnih organizacij in javnih služb. Vemo, da število uporabnikov, ki se soočajo s raznolikimi socialnimi tegobami narašča in je delo organizacij, ki jim pomagajo, zaradi prostorskih omejitev težavno. Predlog za tovrstni projekt je podan in vključen v delovno verzijo nastajajoče strategije, ga boste torej pri pripravi in potrjevanju strategije podprli? 

          2. V SV Sloveniji se soočamo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin krvi, ki jo zbiramo na krvodajalskih akcijah. Stabilna oskrba s krvjo in krvnimi preparati je nujno potrebna za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Upad beležimo predvsem zaradi slabega vključevanja delovnih organizacij v krvodajalstvo, zaradi manjše odzivnosti aktivne populacije na splošno, zaradi plačljivih odvzemov preko državne meje in zaradi starostne strukture aktivnih krvodajalcev, saj po 65. letu le-ti krvi več ne morejo darovati. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti te družbeno pomembne prostovoljne dejavnosti je nujna aktivna podpora ključnih deležnikov, eden od ključnih deležnikov so tudi občine. Poleg podpore z vzgledom so potrebna tudi dodatna denarna sredstva za povečano aktivno promocijo te dejavnosti med vso populacijo. Kako boste prispevali pri doseganju cilja stabilne oskrbe s krvjo na našem koncu Slovenije? 

          3. V našem združenju Rdeči križ OE Maribor smo pričeli s pilotno organizacijo letovanja za starostnike v našem letovišču v Punatu na otoku Krku. Program temelji na kvalitetnem oddihu udeležencev, ki so, poleg preživljanja prostega časa na morju deležni tudi izobraževanj, ki jih organiziramo zanje. Izobraževanja so namenjena področjem zdravja, zdravega načina življenja in zdravstvene preventive, usposabljanja za uporabo modernih informacijskih in računalniških tehnologij, krepitvi socialnih stikov in razvedrila z družabnimi aktivnostmi. Za omogočanje letovanja vsem, ki si to želijo bi bilo potrebno zagotoviti tudi javno sofinanciranje po zgledu sofinanciranja letovanja otrok. Ali boste poskrbeli za zagotovitev potrebnih sredstev za te potrebe v proračunu MOM? 

          4. Kako boste v Mariboru poskrbeli za senzorne invalide sluha za zagotavljanje trajne dostopnosti kulturnih, športnih in drugih objektov za naglušne uporabnike slušnih aparatov in za gluhe občane, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in tolmača za slovenski znakovni jezik? 

          5. Tudi invalidi sluha smo del vseh občanov občine Maribor, želimo si, da občina zagotovi enake možnosti vsem občanom. Kako si boste prizadevali za enake možnosti in enakopravno vključevanje v življenje in delo ter vključevanje v družbo tudi za invalide sluha (gluhih, naglušnih in gluhoslepih občanov Maribora)? 

          6. Dejavnosti za otroke in mladino, je v Mariboru veliko. NI pa jih veliko, ki bi bile brezplačne in temu primerno  široko dostopne.  ZPM Maribor, ki v letu 2023 obeležuje 70 let delovanja in je vsa ta leta aktivna za dobrobit mladih, se čuti dolžna postaviti vprašanje  »Kako boste podpirali dejavnosti za otroke in mlade in  morda še opredelitev katere lokacije za izvajanje tovrstnih programov so primerne? 

          7. Na kakšen način boste vzpodbujali razvoj prostovoljstva v mestu, kako boste podprli prostovoljske organizacije in skupnostne prostovoljske dejavnosti, se boste v naslednjem mandatu potegovali za status prostovoljstvu prijaznega mesta? 

          8. Kakovost življenja prebivalcev v mestih ogrožajo pretirano vlaganje v turizem, klimatske spremembe (poplave, vročinski vali, suša …), višanje življenjskih stroškov, nizka samooskrba … Na kakšen način si boste v tem smislu prizadevali za višjo kakovost življenja prebivalcev Maribora? 

          9. Turizem je lahko v mestu kot je Maribor velika obremenitev (množičnost turizma, ki zgolj obremenjuje okolje in ga razvrednoti, ne pusti pa dosti v kraju samem, razprodaja stanovanj v turistične namene in posledično višanje najemnin…) Nasprotno pa od trajnostnega turizma marsikatero mesto ponovno živi, doživlja priseljevanje prebivalcev ipd. Kakšne korake in procese boste izbrali v smeri vzpostavljanja Maribora kot trajnostne turistične destinacije? In kako razumete vlogo Zavoda za turizem Maribor in Regionalne razvojne agencije in kakšno Štajerske turistične zveze in njeni člani – turistična društva, ter druge akterje na tem področju – posamezniki, društva, združenja? 

          10. Avtentičen, trajnostni turizem se lahko razvija samo, če deluje lokalni ekosistem, ki vključuje vse deležnike, tako iz področja obrti, gostinstva, dediščine, kulture, infrastrukture… Kateri deležniki menite, da so  ključni v turizmu in kako jih načrtujete vključevati?  

          11. Kreativne industrije so ene najhitreje razvijajočih industrij v Evropi, ki se ponašajo z veliko dodano vrednostjo in so močan razvojni faktor, ker privabljajo veliko mladih v mesta. Kako želite podpreti razvoj le teh? Kako boste (bolje) izkoristili naziv Maribor Evropska prestolnica kulture?  

          12. Kako nameravate zmanjšati količino nastalih odpadkov v mestu? S katerimi konkretnimi ukrepi boste individualno in v mestnem svetu zelen zgled za občane? 

          13. S katerimi vašimi ukrepi bo mesto postalo podnebno nevtralno? Kako nameravate krožno gospodarstvo približati občanom? Kako bi investirali 10 milijonov proračunskih sredstev za te namene? 

          14. Stanovanja postajajo v marsikateri slovenski občini vedno bolj nedostopna in Maribor ni nobena izjema. Mladi in mlade družine vse težje pridejo do primernega stanovanja, cene nepremičnin se višajo, stanovanjski fond pa se stara in prepočasi obnavlja. Na kakšen način boste naslovili stanovanjsko problematiko v Mariboru? Ste pripravljeni (skupaj z JMSS MB) podpreti tudi alternativne oblike sobivanja, kot so bivanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, ki omogočajo bolj kvaliteten način bivanja za vse generacije in če da, kako? 

          15. Podnebne spremembe tudi pri nas vse bolj neizprosno kažejo na to, kako zelo so za blaženje in  prilagajanje, pomembne celovito in strokovno načrtovane ter urejene zelene in javne površine v urbanem okolju. Kakšni so vaši načrti v zvezi z ozelenjevanjem mesta, strateškim prostorskim načrtovanjem in širjenjem varstvenih ukrepov na površine ter drevesa v zasebni lasti? Kako boste dvignili raven strokovnosti in kakovosti urejanja zelenih in ozelenjenih površin ter mestnih dreves? 

          16. KC Pekarna, edini neodvisni kulturni center v mestu, je bila zaskvotana 16. junija 1994. Kompleks Pekarne, kot samoniklo prizorišče, že leta pomembno prepleta kulturne, mladinske, družbene, socialne in športne vsebine. Je skupnost in hkrati tudi kreativni prostor druženja, ki spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost, samoiniciativnost in sodelovalnost skozi soustvarjanje in uresničevanje idej ter prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Kako dobro poznate dejavnosti v KC Pekarna in kakšno je vaše splošno stališče do dejavnosti, ki se tam odvijajo? Ali lahko naštejete vsaj 5 dejavnosti, ki se dogajajo v KC Pekarna ali pa jih izvajajo organizacije iz KC Pekarna v mestu in za katere je izkazan javni interes ali pa vi menite da so v javnem interesu? 

          17. V mestu je večina oglaševalskih površin namenjenih trženju in komercialnim oglasom. Nevladne organizacije si težko privoščimo tržne najemnine oglasnih mest, tudi če so te v upravljanju občinskih podjetij. Obstajajo različni načini, kako bi občina lahko podprla oglaševanje nekomercialnih vsebin (posebna oglasna mesta ali table, izložbe neizkoriščenih občinskih lokalov, brezplačno oglaševanje pri javnih podjetjih Nigrad, Snaga, Marprom…). Ali boste spremenili politiko mesta in podprli (in kako) tovrstno podporo nevladnim organizacijam za programe, ki so v javnem interesu? 

          18. Mladi v mestu se vedno bolj soočajo s težavami v duševnem zdravju, prav tako se slabša njihov socialni položaj. Javne ustanove s tega področja so večinoma prezasedene in zato nedostopne za hitro ukrepanje. Financiranje na lokalni ravni ne sledi sorazmerno povečanim potrebam po preventivnih in kurativnih programih, ki jih v veliki meri izvajamo tudi nevladne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako boste pristopili k reševanju te problematike? 

          19. Kakšno je vaše stališče do avtonomnih con/samoniklih prizorišč, ki so inkubator mnogih mladinskih, umetniških, kulturnih, športnih in širše družbenih vsebin, v urbanih središčih? Ali podpirate nadaljnji obstoj KC Pekarna na obstoječi lokaciji? Pojasnite. 

          20. Kako boste krepili razvoj nevladnih organizacij na področju kulture in samozaposlenih na področju kulture? Kakšno vlogo bo pri tem igrala Strategija razvoja kulture? Kako si boste prizadevali za vzpostavitev mestnega kina? 

          21. Kako boste podpirali mlade v mestu, ki se borijo za podnebno pravičnost/ proti podnebni krizi? Kako menite, da lahko MOM spodbuja reševanje podnebne krize na področjih, ki se dotikajo mladih (neformalno in formalno izobraževanje, priložnostno učenje, zaposlovanje, promet, mobilnost, stanovanjska problematika…)? 

          22. V zadnjem mandatu se je v MOM uvedel participativni proračun kot mehanizem direktne participacije občanov v usmerjanje investicij. Bi z PP nadaljevali, ga morda nadgradili? Če da, kako? Bi uvedli kakšen dodaten element participacije občanov, morda pri sprejemanju odlokov? 

          23. V zadnjem mandatu smo lahko videli, da se je javnost uprla določenim odločitvam občine. Kako vi gledate na to? Imajo občani dovolj vpliva na odločitve v svojem lokalnem okolju? Če ne, kako nameravate njihov vpliv povečati? 

          24. Kako vidite vlogo svetov MČ in KS? So element občinske strukture, ki naj bi bil najbližje občanom, a v resnici pravzaprav nimajo resnejših možnosti vplivanja in so v veliko primerih zgolj posvetovalno telo. Ali bi jim razširili pristojnosti? Če da, katere? 

          25. Maribor se tako kot številna druga mesta sooča s težavo vedno bolj praznega mestnega središča. Problem je kompleksen, gotovo pa je, da so se v zadnjih letih trgovska in poslovna območja prestavila na obrobje mesta. Veliko stavb strogega mestnega jedra kljub prenovi stoji praznih in brez programa. Kar nekaj lokalnih uprav manjših slovenskih krajev se problematike loteva proaktivno v sodelovanju s prebivalci in ostalimi deležniki. S tem dvigujejo vrednost lokalnega okolja, spodbujajo lokalno ekonomijo, ohranjajo kulturno dediščino in v veliki meri izboljšujejo javni prostor. Kakšno politiko upravljanja z mestnim jedrom bi ubrali?Naštejte konkretne ukrepe za oživljanje mestnega jedra, ki bi jih uvedli. 

          26. Iz nastajajoče Strategije za razvoj kulture je razvidno, da se ta podreja turizmu in dobičku. Kako vi razumete vlogo kulture in umetnosti? Kaj je njuna vrednost in kako ju vrednotite? 

          27. Kakšno je vaše mnenje o krepitvi kulturnega in socialnega življenja po celotnem mestu / občini? Kje vidite rešitve za tovrstno decentralizacijo? 

          28. Predvsem v mestnem jedru je opažati upad vsebin, ki ne sledijo kapitalu in turističnim smernicam. Kako preprečiti gentrifikacijo mesta? 

          29. V MOM od leta 2017 uspešno izvajamo več socialnovarstvenih programov, ker je za  uspešno kandidiranje na razpisu ministrstva nujno potrebna lokalna podpora vsaj 20%, nas zanima ali boste poskrbeli, da bomo lahko programe izvajali nemoteno in nas tudi finančno podprli? Nameravate kako drugače urediti sofinanciranje nevladnih organizacij (humanitarnih, v javnem interesu…)in izvajanje njihovih programov? Trenutno se prijavljamo na vaše razpise Javni razpis za sofinanciranje programov za  krepitev zdravja in Javni razpis za sofinanciranje varstvenih in humanitarnih programov in dejavnosti, kjer pa nikakor po zdajšnji ureditvi, ne moremo pridobiti zadostnega deleža sofinanciranja? 

          30. V MOM izrazito narašča število brezdomnih oseb, po naših podatkih iz terena in na podlagi izvajanja programa nastanitvene podpore, ki je namenjena osebam, ki imajo izkušnjo brezdomstva. Zanima nas na kak način boste vključili omenjeno populacijo in preprečevali brezdomstvo? 

          31. Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja in eden izmed glavnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Kljub temu avtomobil tudi v Mariboru ostaja najpogostejša izbira za prevozno sredstvo na delo in po vsakodnevnih opravkih. Maribor ima dober potencial za trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in tudi JPP, kateri je trenutno neučinkovita in neatraktivna alternativa avtomobilu. Kako si boste prizadevali za razvoj, dostopnost in premik k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti v Mariboru? 

           

          Povežimo se

          Pridružite se nam na družbenih omrežjih

          Share This

          S pritiskom na gumb STRINJAM SE, se strinjate da Zavod PIP od tega trenutka dalje in v prihodnosti, na vašem računalniku, shranjuje vaše odločitve, za to da izboljša vašo uporabniško izkušnjo. več informacij

          The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

          Zapri