Kaj je nevladna organizacija organizacija?
Nevladna organizacija je organizacija, katere namen ustanovitve ni ustvarjanje dobička, temveč nekaj drugega (npr. nudenje pomoči socialno ogroženim, varstvo človekovih pravic, povezovanje mladih, starejših ali drugih oseb, varstvo pred nesrečami, nudenje kulturnih vsebin, razvoj športa, ipd.).
NVO ni pravno-organizacijska oblika, kot sta to zavod ali društvo, temveč so NVO lahko različne oblike pravnih oseb, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, kot jih določa Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg).
Za opredelitev organizacije kot nevladne organizacije morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji, in sicer:
- je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da se v skladu z zakonom ustanovi z zasebnopravnim aktom o ustanovitvi;
- ustanovile so jo izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava, kar pomeni, da jo ne more ustanoviti država, občina, javni zavod ali druga oseba javnega prava;
- je nepridobitna, kar pomeni, da se ne ustanovi z namenom opravljanja pridobitne dejavnosti ali z namenom pridobivanja dobička ali z namenom razvoja, olajševanja ali pospeševanja pridobitne dejavnosti svojih ustanoviteljev ali članov (kar pa ne pomeni, da ne more opravljati pridobitnih dejavnosti);
- je neprofitna, kar pomeni, da dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki uporablja izključno za doseganje namena ali ciljev organizacije, premoženja ne deli med ustanovitelje, člane ali druge osebe, v primeru prenehanja, pa se po poravnavi vseh obveznosti, premoženje prenese na drugo nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava;
- je neodvisna od drugih subjektov, kar pomeni, da imajo lahko predstavniki države, samoupravnih lokalnih skupnosti, drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil, mednarodnih medvladnih organizacij, političnih strank, sindikatov, zbornic, gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in drugih oseb, ki niso nepridobitne, v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora skupaj manj kot četrtino glasov;
- ni organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat ali zbornica.
Ali ste vedeli?
Zakon, ki opredeljuje nevladno organizacijo je Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg).
Opredelitev in temeljne značilnosti posameznih organizacij
Prazen
Kaj je društvo?
Društvo je samostojno in nepridobitno združenje fizičnih ali pravnih oseb, ki se prostovoljno združujejo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Je samostojna pravna oseba. Ustanovijo ga lahko najmanj tri poslovno sposobne fizične oziroma pravne osebe, ki na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi društva in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika društva.
Glavne značilnosti:
- nepridobitnost, torej namen ustanovitve in delovanja ni pridobivanje dobička;
- presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov trajno namenja za izvajanje svoje osnovne dejavnosti ter jih ne deli med člane;
- javnost delovanja;
- je članska organizacija. Vsakdo, ki izpolni pogoje, ki so določeni v temeljnem aktu lahko postane član;
- društvo je pravna oseba zasebnega prava, pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev;
- društvo zastopa zastopnik društva, ki je lahko le poslovno sposobna fizična oseba;
- za zakonito poslovanje društva odgovarja tako društvo kot tudi njegova odgovorna oseba (solidarna odgovornost), če temeljni akt ne določa drugače in sicer z vsem svojim premoženjem do višine oškodovanja društva;
- najpomembnejše odločitve sprejema zbor članov, to je organ, ki ga sestavljajo vsi člani društva.
Zakon, ki ureja ustanovitev in delovanje društev je Zakon o društvih (ZDru-1).
Društvo ni nujno tudi nevladna organizacija, za takšno opredelitev mora izpolnjevati pogoje po Zakonu o nevladnih organizacijah (ZNorg).
Za več informacij vam je na voljo e-vodič.
Za pomoč pri oblikovanju pravnih dokumentov potrebnih za ustanovitev društva lahko uporabite e-pravnika.
Kaj je zasebni zavod?
Zasebni zavod je samostojna pravna oseba, ki se ustanovi za opravljanje ene ali več nepridobitnih dejavnosti na določenih področjih, katerih cilj ni pridobivanje dobička. Ustanovi ga lahko vsaj ena domača ali tuja fizična in pravna oseba, ki zagotovi sredstva za ustanovitev in začetek dela, sprejme akt o ustanovitvi zavoda in imenuje vršilca dolžnosti poslovodnega organa. V kolikor zavod ustanovi več ustanoviteljev, se njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti uredijo s pogodbo.
Glavne značilnosti:
- nepridobitnost, torej ustanovi se z namenom opravljanja nepridobitnih dejavnosti, pri čemer pa zavod lahko opravlja tudi pridobitne dejavnosti;
- neprofitnost, praviloma se presežek prihodkov nad odhodki sme uporabiti le za opravljanje in razvoj osnovnih dejavnosti;
- je pravna oseba zasebnega prava, pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register;
- zavod zastopa njegov direktor ali drug poslovodni individualni organ;
- zavod je odgovoren za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, njegov ustanovitelj pa če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi določeno drugače;
- zavod upravlja svet zavoda ali drug kolegijski organ upravljanja, ki tudi sprejme statut oz. pravila zavoda s soglasjem ustanovitelja.
Zakon, ki ureja ustanovitev in delovanje zavodov je Zakon o zavodih (ZZ).
Zavod ni nujno tudi nevladna organizacija, za takšno opredelitev mora izpolnjevati pogoje po Zakonu o nevladnih organizacijah (ZNorg).
Za več informacij vam je na voljo e-vodič.
Za pomoč pri oblikovanju pravnih dokumentov potrebnih za ustanovitev zavoda lahko uporabite e-pravnika.
Kaj je ustanova?
Ustanova je na določen namen vezano premoženje, ki mora biti splošnokoristen, dobrodelen in praviloma trajen. Ustanovi jo lahko vsaj ena domača ali tuja fizična in pravna oseba, ki zagotovi ustanovitveno premoženje in sprejme akt o ustanovitvi v obliki pravnega posla med živimi-notarski zapis ali za primer smrti v obliki oporoke.
Glavne značilnosti:
- namen ustanove je splošnokoristen, če je ustanova ustanovljena za namene na področjih znanosti, kulture, športa, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, otroškega, invalidskega in socialnega varstva, varstva okolja, varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine, za verske namene in podobno;
- namen ustanove je dobrodelen, če je ustanova ustanovljena z namenom pomagati osebam, ki so pomoči potrebne;
- krog koristnikov za katere je ustanova ustanovljena je lahko omejen, vendar ne sme biti poimensko določen ali omejen le na člane družine;
- nepridobitnost, saj se prihodki porabljajo za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove;
- je pravna oseba zasebnega prava, pravno osebnost pridobi z izdajo soglasja organa, ki je pristojen za ustanove k aktu o ustanovitvi;
- ustanovo upravlja uprava; ki je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja;
- ustanovo zastopa v določenem obsegu predsednik uprave;
- če je ustanoviteljev več, se lahko oblikuje skupen organ ustanoviteljev;
Zakon, ki ureja ustanovitev in delovanje ustanove je Zakon o ustanovah (ZU).
Ustanova ni nujno tudi nevladna organizacija, za takšno opredelitev mora izpolnjevati pogoje po Zakonu o nevladnih organizacijah (ZNorg).
Za več informacij vam je na voljo e-vodič.
Želite ustanoviti NVO?
Kako poteka ustanovitev NVO
Zakonodaja in povezave
Prazen
Status NVO v javnem interesu
Delovanje v javnem interesu na podlagi zakona
- gasilstvo, Zakon o gasilstvu (ZGas);
- zaščita in reševanje, Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN));
- ribištvo, Zakon o sladkovodnem ribištvu (ZSRib);
- divjad in lovstvo, Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov);
- varstvo potrošnikov Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot).
Organizacije z drugimi statusi delovanja v javnem interesu
- status invalidske organizacije, Zakon o invalidskih organizacijah (ZInvO);
- status humanitarne organizacije, Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO).
Pridobitev statusa za ostale organizacije
- družinska politika, enake možnosti žensk in moških, socialno varstvo, varnost in zdravje pri delu, varstvo pred diskriminacijo in varstva človekovih pravic, vojni invalidi in žrtve vojnega nasilja, Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju dela, družine, socialnih zadev in enakih možnosti;
- energija, promet, Pravilnik o določitvi kriterijev za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju prometa in energije;
- gozdarstvo, kmetijstvo, razvoj podeželja, Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja;
- javne varnosti in policije, migracije, upravne notranje zadeve, Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju notranjih zadev;
- kultura, Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK);
- kulturna dediščina, Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1);
- mednarodni odnosi, mednarodno razvojno sodelovanje in mednarodna humanitarna pomoč, zunanje zadeve, Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladnih organizacij za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju mednarodnih odnosov, zunanjih zadev, mednarodnega razvojnega sodelovanja in mednarodne humanitarne pomoči;
- mladinski sektor, Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS), Pravilnik o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju;
- obramba, vojni veterani, Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladnih organizacij za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področjih obrambe in vojnih veteranov;
- ohranjanje narave, Zakon o ohranjanju narave (ZON);
- pravosodja, Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju pravosodja;
- preventiva in varnost cestnega prometa, Zakon o voznikih (ZVoz-1);
- prostor, Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladnih organizacij za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju urejanja prostora;
- razvoj informacijske družbe, razvoj kakovosti javne uprave ter boljše zakonodaje, razvoj nevladnih organizacij, razvoj transparentnosti in integritete v državi ter civilni družbi, varstvo okolja, druga področja, za katere ni pristojno drugo ministrstvo, Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu;
- spodbujanje razvoja turizma, Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1);
- šport, vzgoja in izobraževanje, visoko šolstvo, znanost oziroma raziskovalna dejavnost, Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladnih organizacij za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področjih vzgoje in izobraževanja, znanosti, raziskovalne dejavnosti in športa;
- varnost pomorskega prometa, Pomorski zakonik (PZ);
- varstvo podzemnih jam, Zakon o varstvu podzemnih jam (ZVPJ);
- zaščita živali, Zakon o zaščiti živali (ZZZiv);
- zdravstveno varstvo, Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladnih organizacij za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva.
Dodatno:
Humanitarna organizacija
Invalidska organizacija
Prostovoljska organizacija
Socialno podjetje
Druge koristne povezave
Povežimo se
Za pravno pomoč in informacije za NVO nas kontaktirajte
Pravno svetovanje poteka osebno v pisarni Zavoda PIP v Mariboru (naročanje med 9. in 13. uro).