Prejeli smo prijavo sovražnih vsebin, ki so se s svetlobno hitrostjo razširile po številnih medijskih objavah dogodka Parade ponosa, ki je potekala minulo soboto. Po pregledu številnih komentarjev pod članki na družbenem omrežju Facebook ugotavljamo, da jih večina vsebuje kazenske elemente, ki zadostujejo pogojem pregona po 297. členu Kazenskega zakonika.
Pogoji za kaznivost so sledeči:
- javno spodbujanje nasilja, nestrpnosti in sovraštva,
- dejanje je storjeno na podlagi ene od osebnih okoliščin posameznika ali skupine,
- dejanje je storjeno bodisi na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, bodisi z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev,
- kriminalna količina v zvezi z grožnjo, zmerjanjem in žalitvami mora biti dovolj velika in
- vsi elementi kaznivega dejanja morajo biti zajeti s storilčevim naklepom.
Objavljamo tudi komentar, ki ga je ločeno objavil uporabnik na svojem zidu.
FOTO: Facebook (osebni profil, javna objava)
Ker je količina sovražnega govora v teh primerih izredna in ker gre za skrajno sovražnost s vključenimi pozivi o nasilju, bomo zadevo posredovali organizatorju dogodka, ki se lahko po lastni želji odloči, če bo storilce tudi kazensko ovadil. Večina navedenih komentarjev namreč vsebuje pogoje za kaznivost po 297. členu KZ-1, za kar sta predpisani do 2 leti zaporne kazni. Hkrati bomo medije, kjer so se komentarji pojavili in ki do danes niso bili odstranjeni (kljub temu da so na spletu že nekaj dni) pozvali, da to čimprej storijo. Urednike medijev bomo v primeru tovrstnih prispevkov, ki kar vabijo po sovražnosti, pozvali, naj ukinejo možnost komentiranja ali pa naj svoje redaktorje angažirajo k budnemu spremljanju dogajanja na družbenih omrežjih. Ko nekdo kaj takšnega zapiše in to nekdo drug prebere, je namreč že prepozno. Zavedamo se, da spletni mediji stremijo po večji branosti, saj si le tako lahko zagotavljajo tudi oglaševanje na svojih straneh – in oglaševanje prinaša finančna sredstva, s katerimi imajo zaposleni zagotovljeno službo. Pa vendar je cena, ki jo je treba za slednje plačati, previsoka. Mar bomo dopustili, da socialna omrežja postanejo greznica sovražnosti človeštva? Bomo dopustili, da so slednjemu prepuščeni tudi mladi, ki tovrstne objave preberejo in se nanje privadijo do te mere, da postanejo nekaj vsakdanjega in sprejemljivega?
Ob tem smo preverili tudi navedbo uredništva medija Žurnal, ki so nam v primeru sovražnega govora med komentarji enega njihovih člankov v odgovor nedavno zapisali, da “vsa evropska sodna praksa za platforme navaja obveznost ukrepanja (tudi v skladu z 2. alinejo prvega odstavka ZEPT), ko je protipravnost znana. Preprosto povedano, ko nekdo opozori na neprimerne komentarje. Torej moderiranje na platformah ni predpisano, a ga kljub temu izvajamo, kolikor je to pač mogoče in kolikor nam čas dopušča, čeprav je to obveznost upravljalca platforme,” so za zavod PIP zapisali nedavno.
Mar njihova navedba drži? Delno. Medij, ki vzpostavi svojo stran na Facebooku, je v določeni meri odgovoren za brisanje sovražnega govora, ki se pojavi na njihovi strani. To je del odgovornosti, ki izhaja iz pravilnika Facebooka in zakonodaje EU glede sovražnega govora na spletnih platformah.
Kdo je torej odgovoren?
- Facebook: Kot platforma je Facebook odgovoren za omogočanje in vzdrževanje okolja, ki upošteva njihove lastne standarde za skupnost. Facebook ima dolžnost odstraniti vsebino, ki krši njihove standarde, ko se ta prijavi. Facebook ima določene standarde za skupnost (Community Standards), ki jasno prepovedujejo sovražni govor in druge oblike zlorabe. Upravljavci strani na Facebooku (v našem primeru mediji) imajo odgovornost, da sledijo tem standardom in uporabljajo razpoložljiva orodja za moderiranje. To vključuje:
- Orodja za moderiranje: Upravljavci strani lahko uporabijo samodejno filtriranje določenih besed, prijavo neprimerne vsebine in možnost ročnega brisanja komentarjev.
- Prijava vsebine: Upravljavci strani in uporabniki lahko prijavijo neprimerno vsebino, ki jo nato pregleda Facebook.
- Upravljavci strani (mediji): Mediji, ki upravljajo svoje strani na Facebooku, so odgovorni za moderiranje komentarjev in vsebine, ki se pojavi na njihovi strani. Čeprav niso nujno pravno odgovorni za vsak sovražni govor, morajo ukrepati, ko jih opozorijo na takšne komentarje, saj je to del njihovih dolžnosti kot upravljavcev strani.
Vse to pomeni, da medij, ki vzpostavi svojo stran na Facebooku, mora aktivno upravljati in moderirati vsebino, ki se pojavi na njihovem zidu, če želijo ostati v skladu z zakonskimi zahtevami in pravilnikom Facebooka.
Po direktivi o elektronskem poslovanju (eCommerce Directive) in podobnih zakonih v EU, platforme in upravljavci strani niso avtomatično odgovorni za vsebino, ki jo objavijo uporabniki, dokler niso obveščeni o njeni nezakonitosti.
Prispevek je nastal v okviru projekta Bodimo prijazni.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.