Zavod PIP – Regionalno stičišče NVO Podravja je 20. oktobra 2026 v Mali dvorani MKC Stara steklarska pripravil predvolilno srečanje Šola za župane. Srečanje je povezalo predstavnike političnih strank in civilne družbe, ki so razpravljali o izzivih Ptuja ter rešitvah na področju mladih in alternativne kulture, preprečevanja deložacij in socialnih stisk, ponovne uporabe ter prilagajanja mesta vse pogostejšim vročinskim valovom.
Srečanja so se udeležili Janko Širec, kandidat za župana, ki so ga podpirali Lista Janka Širca, Gibanje Svoboda Ptuj in Lista Ptuj je naš, ter Tatjana Vupotič Zemljič (Gibanje Svoboda in Lista mag. Janka Širca), Milan Klemenc (Lista dr. Andreja Čuša), Sonja Žibrat in Sanja Pjanič (SD), Sergej Ivanuša (Resni.ca), Dejan Rožmarin (N.Si), Uroš Vek (SLS) ter Lina Habjanič (Levica). Skozi pogovor so predstavniki društev in zavodov izpostavili konkretne potrebe, predstavniki političnih strank pa predstavili svoja stališča in odzive.
Preprečevanje deložacij in socialnih stisk
Pomemben del srečanja je bil namenjen vprašanju, kako ljudi podpreti, še preden se znajdejo v najtežjih življenjskih okoliščinah. Renata Štopfer iz Društva Ars Vitae je kandidatom za župana predstavila problematiko pomanjkanja dostopa do neprofitnih stanovanj in dolgih čakalnih vrst prosilcev zanje. Opozorila je tudi na pojavnost vse večjega števila deložacij iz teh stanovanj.
Pri tem je ključno sodelovanje občine, centrov za socialno delo, nevladnih organizacij in najemodajalcev. Kot je dejala, se posamezniki v stiski pogosto znajdejo zaradi prepleta različnih težav, zato morajo biti tudi rešitve povezane in dostopne pravočasno.
Ponovna uporaba kot priložnost za skupnost
Sašo Jamnik iz Zavoda SPONKA Ptuj je odprl temo ponovne uporabe in povezovanja lokalnega okolja. Izmenjevalnice oblačil in igrač in prostori za izmenjavo lahko zmanjšujejo količino odpadkov, obenem pa povezujejo prebivalce, šole, podjetja in javne ustanove. Takšne pobude so priložnost, da trajnostne navade postanejo del vsakdanjega življenja in da se v lokalni skupnosti okrepi sodelovanje.
Ptuj, odporen proti vročinskim valovom
Ana Lah iz Organizacije za participatorno družbo (DOPD) je opozorila na vse izrazitejše posledice podnebnih sprememb, zlasti v Evropi, ki se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, vročinski valovi pa postajajo vse daljši in hujši. Ob tem je opozorila tudi na neenakost: »Vsi nimajo klimatske naprave, zato vročina ne prizadene vseh enako.«
“Kandidatom za mestni svet sem zato predstavila problematiko vedno hujših vročiniskih valov in prilagajanju na podnebne spremembe, s katero se ukvarjamo v konzorciju projekta Izgradnja odpornih skupnosti v času podnebnih sprememb. Vsi kandidati so dejali, da problematiko močno občutijo in se zavedajo odgovornosti prilagajanja mest na podnebne spremembe. Kot najbolj vročo točko na Ptuju so soglasno izpostavili mestno tržnico, ki je premalo zelena. Vsi so kot glavno rešitev izpostavili ozelenjevanje mesta ter opozorili, da se ozelenjevanje pogosto zatakne pri dovoljenjih Zavoda za varstvo kulturne dediščine, dragimi investicijami in vzdrževanjem.”
Udeleženci so na razpravi kot eno od najbolj izpostavljenih vročih točk v mestu večkrat omenili mestni trg, kjer primanjkuje zelenja in sence. Med predlogi so bili sajenje dreves, pitniki, vodne pršilke, hladni prostori za umik pred vročino ter spodbude za zbiranje deževnice in ozelenitev balkonov. Opozorili so tudi, da korita z drevesi ne morejo v celoti nadomestiti dreves, zasajenih v tla, ter da je treba pri urejanju prostora upoštevati varstvo kulturne dediščine, stroške in vzdrževanje. Med dolgoročnejšimi ukrepi so udeleženci izpostavili zmanjševanje prometa in vročih prometnih površin, parkiranje na obrobju mesta ter spodbujanje hoje in kolesarjenja. Razprava je pokazala, da je za prilagajanje mesta na vročino potrebno načrtno in dolgoročno ukrepanje.
Prostor za mlade in alternativno kulturo
Alen Korez iz Mladinskega kulturnega društva Kulturna ura je opozoril na težave, s katerimi se srečujejo organizacije, ki ustvarjajo mladinske in alternativne kulturne vsebine. Letni razpisi in sredstva, razdeljena že na začetku leta, otežujejo načrtovanje ter kontinuirano izvajanje programov. Velik izziv je tudi pomanjkanje dostopnih prostorov za pisarne, delavnice in umetniške ateljeje. Občina je sicer v ta namen ponudila Staro steklarsko, a kot ugotavlja Korez, prostor ni primeren za precej mladinskih in kulturnih aktivnosti.
»Stara steklarska je primerna za občasne dogodke, ne more pa nadomestiti stalnih prostorov za delovanje organizacij,« je poudaril. Za lažje načrtovanje bi bil pomemben tudi javno dostopen seznam občinskih prostorov, iz katerega bi bilo razvidno, kateri prostori so na voljo, v kakšnem stanju so in kakšni so pogoji najema.
Odzivi predstavnikov strank so bili na razpravi v skupinah različni: nekateri so pomisleke kulturnikov sprejeli zadržano, drugi so izrazili pripravljenost na sodelovanje. Razprava je pokazala, da bo za boljše pogoje mladinskega in kulturnega delovanja potreben reden dialog ter iskanje konkretnih rešitev.
Štirinajst zavez za prihodnost Ptuja
Srečanje se je zaključilo s predstavitvijo 14 zavez, ki jih je Zavod PIP pripravil skupaj z navedenimi nevladnimi organizacijami. Nanašale so se na ponovno uvedbo participativnega proračuna, redno vključevanje civilne družbe v pripravo občinskih strategij, dostopnejše termine za sodelovanje občanov, višji delež sofinanciranja mladinskih programov in zgodnejše objavljanje javnih razpisov. Med predlogi so bili tudi več dostopnih najemnih stanovanj, aktivno vključevanje priseljencev, strokovno načrtovanje zelenih površin, spremljanje kakovosti zraka in vode, varnejše pešpoti in kolesarske povezave, širitev sistema PECIKL, spodbujanje souporabe avtomobilov in javnega prevoza, postopno omejevanje motornega prometa v mestnem jedru ter izobraževanje mestnih svetnikov o delovanju občine in občinskem proračunu.
Pri vsaki zavezi so predstavniki strank glasovali z zelenim listom za podporo oziroma rjavim listom proti; nekateri so se odločili za vzdržan glas. Lina Habjanič in Boštjan Koražija iz Levice sta podprla vseh 14 zavez. Predstavniki SLS so podprli vse zaveze razen predloga o uvodnem izobraževanju mestnih svetnikov. Predstavniki SD so se pri ponovni uvedbi participativnega proračuna vzdržali, saj bi ga podprli, če bi model zagotavljal vključevanje čim širšega kroga prebivalcev; nasprotovali so zavezi o izobraževanju mestnih svetnikov. Predstavniki N.Si in Resni.ca so se vzdržali pri zavezah o vključevanju priseljencev, postopnem omejevanju motornega prometa v mestnem jedru in izobraževanju mestnih svetnikov, preostale zaveze pa so podprli.
Glasovanje je pokazalo, da med predstavniki strank obstaja precej skupnih izhodišč, pa tudi razlike pri vprašanjih sodelovanja občanov, vključevanja priseljencev, prometne ureditve in usposabljanja mestnih svetnikov. Zaveze so lahko izhodišče za nadaljnji dialog, njihova vrednost pa se bo pokazala predvsem v tem, ali bodo po volitvah dobile konkretno mesto v občinskih politikah in praksi.
Šola za župane je tako ponudila prostor, kjer so nevladne organizacije lahko neposredno predstavile potrebe skupnosti, politični predstavniki pa se do njih opredelili. Ključno vprašanje ostaja, kako bodo izrečena stališča in podprte zaveze preneseni v dejanja, ki bodo izboljšala kakovost življenja na Ptuju.