Zakonodaja

Sovražni govor

je eno najmočnejših sredstev diskriminacije, saj ga težko definiramo in še težje preiskujemo in kaznujemo. O sovražnem govoru govorimo takrat, ko gre za izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi ksenofobične, diskriminatorne, rasistične in naperjene predvsem zoper razne manjšine (etnične, verske, kulturne) in zajema tako govorno, pisno kot nebesedno (parade, insignije, simboli, ipd.) komunikacijo. [5]

Svoboda govora

je temeljna pravica demokratične družbe, ki posamezniku omogoča, da svobodno oblikuje svoja stališča in s tem svojo identiteto. Vendar pa, kot večina drugih pravic in svoboščin, tudi svoboda izražanja ni absolutna in brezpogojna. V pravnem smislu pomeni sovražni govor v bistvu zlorabo svobode govora. Svobodo govora obravnava 39. člen Ustave RS.

Svoboda govora proti sovražnemu govoru

Ustavni sodnik in podpredsednik ustavnega sodišča RS Doc. dr. Rok Čeferin ugotavlja, da gre pri sovražnem govoru pravzaprav za trk dveh človekovih pravic; in sicer med svobodo izražanja (iz 39. člena Ustave RS oz. 10 člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP)) ter med pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (po 34. členu Ustave oz. 8. členom EKČP). A kje se začne ena pravica in konča druga? Postavljanje tovrstne meje v pravnem smislu je zahtevno delo. [1]

»Tako ustava kot EKČP vsakomur priznavata pravico do svobode izražanja in pravico do osebnega dostojanstva, ne določata pa, do kod sme segati prva pravica pri poseganju v drugo oziroma kje je meja med njima.« (Čeferin, 2017)

V evropskem pravnem prostoru je svoboda izražanja ena najpomembnejših človekovih pravic, po drugi strani pa ni nobene tolerance do sovražnega govora, ki je razumljen kot zloraba svobode izražanja. Razlogi za ničelno toleranco do sovražnega govora so zgodovinske okoliščine (nacizem, stalinizem, fašizem in z njimi povezan genocid nad manjšinami). Genocid nad manjšinami je namreč posledica predhodnega sistematičnega in načrtnega sovražnega govora proti določeni skupini ljudi zaradi nekih njihovih značilnosti. [1]

»V zadnih 75 letih je bil sovražni govor predhodnik grozodejstev, vključno z genocidom, od Ruande, do Bosne in Kambodže. – Antonio Guterrez (Generalni sekretar Združenih narodov).

Ustava in zakonodaja

V Sloveniji uradni pravni termin »sovražni govor« ne obstaja. To seveda ne pomeni, da dejanja, ki jih označujemo s tem terminom, niso kazniva. Že Ustava RS v svojem 63. členu kot protiustavno opredeljuje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti ter vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. To ustavno izhodišče obravnavajo različni zakonski akti, najhujše oblike sovražnega govora pa sankcionira 297. člen KZ-1 pod naslovom Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Storilca se kaznuje z zaporom do dveh let.

63. člen Ustave Republike Slovenije

(prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni)

Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti.

Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. [4]

Človekovih pravic in njihovih mej se dotikajo tudi drugi členi Ustave RS. Po 15. členu Ustave RS so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava. To pomeni, da človekove pravice niso neomejene – omejuje jih ravno pravica drugega. Obseg naših človekovih pravic je omejen do te mere, da s svojimi dejanji ne posegamo v pravice sočloveka.

297. člen Kazenskega zakonika

(1) Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.

(2) Enako se kaznuje, kdor na način iz prejšnjega odstavka javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so opredeljena v pravnem redu Republike Slovenije.

(3) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh se s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, razen če je šlo za prenos oddaje v živo, ki ga ni mogel preprečiti ali za objavo na spletnih straneh, ki uporabnikom omogočajo objave vsebin v dejanskem času oziroma brez predhodnega nadzora.

(4) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno s prisilo, grdim ravnanjem, ogrožanjem varnosti, sramotitvijo etničnih, narodnostnih, narodnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo spomenikov, spominskih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.

(5) Če stori dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali pravic, se kaznuje z zaporom do petih let.

(6) Sredstva in predmeti s sporočili iz prvega in drugega odstavka tega člena, pa tudi pripomočki, namenjeni za njihovo izdelovanje, razmnoževanje in razpečevanje, se vzamejo ali njihova uporaba ustrezno onemogoči. [2]

Kaznivost pod pogojem ogrožanja javnega redu in miru

Leta 2016 je Odbor Združenih narodov za človekove pravice glede stanja človekovih pravic v Sloveniji izrazil skrb zaradi porasta sovražnega govora na internetu. Leta 2019 pa je Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti Sveta Evrope (ECRI) izpostavila, da primeri sovražnega govora v Sloveniji skoraj nikoli niso preganjani. [5]

Novela kazenskega zakonika-1B, ki je v veljavi od 15. maja 2012, je namreč določila dodaten pogoj za storitev kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti.

Ta dodaten pogoj se glasi takole: »Dejanje mora biti storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja in žalitev.«

To pomeni, da sovražni govor ni kazniv, če ni dokazila, da je povzročil ogrozitev ali motenje javnega redu ali miru. Pred letom 2012 oziroma pred uvedbo dodatnega pogoja za izpolnitev znakov kaznivega dejanja je bil 297. člen strožji za storilca, saj tedaj ni veljalo, da mora za izpolnitev kazenskega dejanja storilec ogrožati javni red in mir ali uporabiti grožnje, zmerjanje in žalitev. [5]

Po drugi strani pa je Vrhovno sodišče s sodbo I Ips 65803/2012 z dne 4. 7. 2019 sporočilo, da “v primerih, ko je bilo dejanje storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, če so podani ostali zakonski znaki za obstoj kaznivega dejanja, ni treba, da bi zaradi takega storilčevega ravnanja prišlo tudi do potencialnega ogrožanja javnega reda in miru.” [7]

Gre torej za precedenčen primer, ki bi utegnil spremeniti sodno prakso pregona sovražnega govora. V letih 2020 in 2021 je tako opazen porast števila vloženih kazenskih ovadb, a ni jasno, če je temu botrovala navedena sodba.

V sodni praksi se izkaže, da je pogoj o ogrožanju javnega reda in miru pravzaprav protisloven. Če ogrožanja javnega redu in miru ni, potem ne gre za kaznivo dejanje po 297. členu. Če pa taisto ogrožanje je, gre že za kaznivo dejanje po drugem členu. [6] Prekrški zoper javni red in mir so namreč določeni v Zakonu o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1). Na primer 6. člen obravnava Nasilno in drzno vedenje, 7. člen nedostojno vedenje, 20. člen vzbujanje nestrpnosti …

 

Skromna sodna praksa kot posledica dodatnega pogoja kaznivosti

Četudi je sovražnega govora ogromno – samo na spletu ga zasledimo vsaki dan – pa je v Sloveniji sodna praksa glede sovražnega govora zelo skromna. Sodišča so v zadnjih treh letih in pol, tj. od 2019 do 2022, izrekla le 9 obsodilnih sodb, kar je manj kot 3 na leto. [3]

»Pri tem je v kar 85 od 107 primerov ovadbo zavrglo že državno tožilstvo, ker je ocenilo, da za pregon niso bili podani pogoji, torej niso bili izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1.« (Rajgelj, 2023)

Glede na ugotovitve Varuha človekovih pravic je vzrok v drastičnem upadu obsodilnih sodb predvsem v dodatnem pogoju 297. člena, ki kaznivost dejanja pogojuje z ogrožanjem in motenju javnega redu in miru. Sloveniji takšnega pogoja glede na evropske pravne smernice sicer ne bi bilo treba uvesti.

Okvirni sklep Sveta Evropske unije 2008/913/PNZ, po katerem je slovenski pravni aparat tvoril predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, v prvem členu določa, da: »Vsaka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da se kaznujejo naslednja namerna dejanja: (a) javno spodbujanje k nasilju ali sovraštvu, usmerjenemu proti skupini ljudi, opredeljeni glede na raso, barvo kože, vero, poreklo ali nacionalno ali etnično pripadnost, ali proti članu te skupine.«

V drugem odstavku tega člena pa dodaja, da se države članice lahko odločijo, ali bodo kaznovala dejanja, ki so izvršena na način, ki lahko moti javni red in mir, bodisi gre pri tem za grožnje, zmerjanje ali žaljenje. [5]

To pomeni, da se je Slovenija sama odločila, da ne bo kaznovala kar vseh dejanj sovražnega govora, ampak le tiste, ki ogrozijo ali motijo javni red in mir.

Viri:

  1. Čeferin, R. (2017). Sovražni govor kot zloraba pravice do svobode izražanja. V S. Spichal (ur.), Zagovor javnosti: Med svobodo izražanja in sovražnim govorom: Razprave 33 (str. 58 – 60). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Pridobljeno na https://www.sazu.si/uploads/files/57dfbe71e126b1a75cebe90f/Razred%20I%20-%20RAZPRAVE%2033%20(ZAGOVOR%20JAVNOSTI).pdf
  2. Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2). (2012). Uradni list RS, (50/12): 297. člen KZ-1. Pridobljeno na Uradni list RS, št. 50/2012 z dne 29. 6. 2012: 297. člen KZ-1
  3. Rajgelj, B. (11. 10. 2023). Izzivi kazenskopravnega pregona sovražnega govora. Pravna mreža za varstvo demokracije. Pridobljeno na https://pravna-mreza.si/arhiv-blog/izzivi-kazenskopravnega-pregona-sovraznega-govora/
  4. Ustava Republike Slovenije (1991 in dop.). Uradni list Republike Slovenije, štev. 33/1991. Pridobljeno na Uradni list RS, št. 33/1991 z dne 28. 12. 1991: 63. člen URS
  5. Varuh človekovih pravic Republike Slovenije. (2021). Kazenskopravni pregon sovražnega govora v Sloveniji po 297. členu Kazenskega zakonika KZ-1: Analiza tožilske prakse pregona kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti v obdobju 2008–2018. Ljubljana: Varuh človekovih pravic RS. Pridobljeno na https://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/Razne_publikacije/Sovrazni_govor_knjizica2.pdf
  6. Vezjak, B. (n.d.). Ničelna toleranca do nasilja: Sovražni govor in svoboda izražanja. Krepitev socialnih in državnih kompetenc strokovnih delavcev. Pridobljeno na https://lezdrugimismo.si/uploads/files/NOVA%20e-ucilnica/Toleranca/Gradiva/Sovra%C5%BEni%20govor-%20Vezjak.pdf
  7. Vrhovno sodišče RS. (2019). Vrhovno sodišče odločilo o pomenu sankcioniranja ravnanj z znaki sovražnega govora. Pridobljeno na https://www.sodisce.si/vsrs/objave/2019080810051183/

 

Share This

S pritiskom na gumb STRINJAM SE, se strinjate da Zavod PIP od tega trenutka dalje in v prihodnosti, na vašem računalniku, shranjuje vaše odločitve, za to da izboljša vašo uporabniško izkušnjo. več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Zapri