EU je leto 2022 razglasila za evropsko leto mladih, s čimer želi še posebej izpostaviti in nasloviti mlade, ki so se predvsem v času pandemije covida-19 soočali s številnimi stiskami. Mladi so se v času pandemije soočali z zaprtjem šol, zaprtjem vseh dejavnosti, ki so se jih sicer udeleževali v prostem času, prav tako so se lahko le s težavo srečevali s svojimi prijatelji. V letu mladih si bodo različne institucije EU prizadevale za doseganje medsebojne sinergije na programih, namenjenim mladim, pa tudi na vseh področjih, ki se dotikajo mladih – od programov razvoja podeželja do programov za raziskave in inovacije, od kohezijskih ukrepov do ukrepov na področju podnebnih sprememb. V letu 2022 se bo tako poleg že uveljavljenih programov (Erasmus+ in evropska solidarnostna enota) začel izvajati nov program ALMA, ki bo podpiral čezmejno poklicno mobilnost mladih z manj priložnostmi.
V tem letu bodo tako v državah članicah kakor tudi v okviru Evropske komisije v sodelovanju z drugimi institucijami EU, organizacijami civilne družbe in mladimi vse leto organizirane številne dejavnosti na evropski, državni, regionalni in lokalni ravni. V okviru različnih aktivnosti se bo obravnavalo vrsto perečih vprašanj na področju mladine. Prav tako bodo potekale številne konference, dogodki ter informativne in promocijske kampanje. Niz dejavnosti bo naslavljal prednostne naloge, ki so poudarjene v ključnih ciljih na področju mladine, kot so enakopravnost in vključenost, trajnost, duševno zdravje in dobro počutje ter kakovostna zaposlitev. V evropsko leto mladih bodo vključeni tudi številni mladi, ki bivajo zunaj EU.
Namen evropskega leta mladih je torej predvsem ta, da v ospredje pride glas mladih, s tem pa številne plati življenja mladih: od izobraževanja, zaposlovanja pa vse do dobrega počutja, njihove samozavesti in zdravja, kulturnega udejstvovanja in iskanja rešitev za izzive prihodnosti. Cilj evropskega leta mladih bo vključitev mladih v vse ključne posvetovalne procese in v druge javne politike na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni. Po zaslugi Evropskega parlamenta bo posebna pozornost namenjena mladim z manj priložnostmi in obravnavi vprašanj duševnega zdravja.
Dejavnosti Evropskega leta mladih bodo v posameznih državah članica organizirali nacionalni koordinatorji – v Sloveniji bo vlogo koordinatorja prevzel Urad za mladino, ki bodo v rednem stiku z Evropsko komisijo in organizacijami civilne družbe, Evropski parlament pa bo njihovo delo spremljal. Pogajalci iz parlamenta so se prav tako uspešno dogovorili, da se na nacionalni ravni in ravni EU v fazo načrtovanja aktivnosti vključi tudi mladinske organizacije.
