Društvo ZIZ: »Želimo pokazati, da se tudi v Mariboru da ustvarjati in da se ustvarjalcem za njihovo delo nameni priznanja«

Kolektiv ZIZ se je vzpostavil leta 2013 in je do leta 2021 deloval kot neformalna gledališko-aktivistična skupina. Z letom 2021 so člani in članice za širjenje svojih aktivnosti ustanovili Kulturno umetniško društvo ZIZ, ki deluje iz potrebe po ustvarjanju alternativne, aktivistične gledališke produkcije v Mariboru. Čeprav ne gre za profesionalni gledališki kolektiv, ne gre za amatersko gledališko skupino – pri produkcijah sodelujejo tako profesionalne gledališke delavke in delavci kot samostojne kulturne ustvarjalke in ustvarjalci brez formalne izobrazbe na področju gledališča. Od profesionalne “gledališke hiše” pa jih ločijo tudi produkcijski pogoji, v katerih so honorarji nižji od cehovskih normativov.”

Za Zavod PIP sta o svoji dejavnosti, (ne)kulturi mesta Maribor, nezadostnemu financiranju in prihodnjih upih spregovorila umetniška vodja Društva ZIZ Barbara Polajnar in pomočnik umetniške vodje Jan Podbrežnik. »Kolektiv je nastal po večdnevni delavnici gledališča zatiranih, ki je bila namenjena samo ženskam. Udeleženke smo se odločile, da želimo nadaljevati z raziskovanjem razmerij med spoli in preko gledališča odkrivati, kaj se dogaja v mestu Maribor,« se pričetkov zgodbe ZIZ-a spominja Barbara Polajnar. 

V delovanju ZIZ-a je še vedno temeljni feminizem, a od nastanka kolektiva ZIZ širi delovanje tudi na druga polja družbeno angažiranega gledališča in umetnosti. Ravnokar sta se zaključila 6. ZIZ festival in 11. Gala podelitev ZIZ nagrad,  ki sta lokalno usmerjena projekta, glede na odnos kulture v mestu sta tudi aktivistična. ZIZ festival je festival mariborske neodvisne gledališke produkcije, “alternativa” Borštnikovemu festivalu, ki v svoji biti predstavlja institucionalno gledališče. »Le-ta pogosto tudi na eno ali obe oči zamiži, ko pride do neinstitucionalnih praks,« je jasen Podbrežnik, ki ostaja dokaj kritičen do odnosa mestne oblasti do kulture. »Na nedavnem Dnevu Maribora ob široki “ponudbi” družabnih in kulturnih dogodkov nisem zasledil niti ene same gledališke predstave. Če se želi Maribor ponašati s kulturo, na oder postavi glasbenike. Na Gala podelitvi ZIZ nagrad doslej še ni bilo predstavnika MOM, z izjemo Mojce Redjko, kot edine predstavnice Urada za kulturo in mladino. Predstavnice in predstavniki občine se kljub prejetim vabilom ne odzovejo. “Tega ne izpostavljamo zaradi užaljenosti, pač pa kot indikator  odnosa odločevalcev do kulturne produkcije v mestu.«

Kot dodaja Polajnar, Gala ZIZ in ZIZ festival predstavljata mariborske ustvarjalce in ustvarjalke; festival  tako služi policentralizaciji. S strani (tudi nacionalnih) financerjev je namreč veliko pozornosti usmerjene v Ljubljano. »Želimo pokazati, da se tudi v Mariboru da ustvarjati in hkrati ustvarjalcem potrditi njihovo delo s podeljenimi priznanji,« je jasna Polajnar. Mestna občina Maribor letos festivala sicer ni sofinancirala, zato je bila sama izvedba festivala ogrožena. »Težko je postavljati neko dolgoročno zgodbo z lokalno produkcijo, če nimaš lokalne podpore,« ob tem dodaja Podbrežnik.

»Kot samozaposlena, samozaposleni v kulturi moraš tudi vedno znova dokazovati, koliko projektov si izvedel, koliko nagrad si prejel, da ti lahko na podlagi dokazil podaljšajo status oziroma ga sploh dobiš. Ampak glede na njihove pogoje je epicenter kulturnega ustvarjanja spet v Ljubljani. Tako smo jim dali vedeti, da imamo tudi v Mariboru kvalitetne ustvarjalce/ke, zato jim podajmo nagrade za njihovo delo.

ZIZ na vsakoletni Gala podelitvi ZIZ nagrad ne podeljuje (le) klasičnih nagrad za predstavo, režijo, igro.« Strokovna komisija vsako leto določi specifične nagrade, z naborom in samim postopkom pa je reflektirano tudi podeljevanje nagrad samo. Med letošnjimi nagradami so se znašle tudi nagrada za uverturo, nagrada za parodijo režije ali za najbolj provokativno predstavo. »Če neka predstava prejme nagrado za najboljšo predstavo, potem je publiki avtomatsko sporočeno, da je ta predstava dobra. Če pa predstava prejme nagrado za najboljšo parodijo režije, pa v človeku vzbudi večjo radovednost, kaj tole zdaj pomeni; občinstvo tako ni samo pasivni sprejemnik javnega mnenja, ampak ga aktivno sooblikuje,« dodaja Podbrežnik.

V zadnjih letih je med ZIZ-ovimi produkcijami stalnica ZIZ kabaret. Po kabarejski delavnici z Anjo Bezlovo se je pred tremi leti osnovala prvotna skupina, ki se je odtlej že nekoliko spremenila. 8 marca 2023 pa je ZIZ kabaret prvič predstavil celovečerno produkcijo, “kabarejsko predstavo” s provokativnim naslovom »Nageljn si láhko zatlačiš veš kam, ne«. Premiera je bila razprodana: »Naenkrat so nas odkrili ljudje, ki jih ne poznamo,« sklene Polajnar. »Od takrat imamo željo, da bi kabaret v Mariboru postal stalna praksa, saj tako pikrih, drznih, provokativnih, inteligentnih uprizoritev, ki bi predstavljala lokalno, regionalno, globalno dogajanje, v mestu ni, prostori zanje pa sicer obstajajo,« dodaja Podbrežnik. Med aktualnimi produkcijami velja omeniti tudi lutkovno predstavo Zdravko in njegov joga tečaj duhovne preroditve, lutkovni joga tečaj v koprodukciji in izvedbi Jurija Torkarja.

Od leta 2022 Društvo ZIZ organizira festival Rdeče zore v Mariboru, ki poteka pod okriljem mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore. V mariborski izpostavi festivala ZIZ s KUD Mreža izpostavlja feministične gledališke prakse in uprizoritve, ob tem pa program ponuja pogovore, diskusije in filmske projekcije. Kot ugotavlja umetniška vodja ZIZ-a, tovrstnih vsebin v Mariboru primanjkuje. Stalni projekt kolektiva pa je tudi ZIZ koledar, aktivističen in neuprizoritven projekt, katerega namen je deobjektifizacija, deseksualizacija ženskih prsi. Koledar izhaja že od leta 2014, v vsaki različici pa na svoj način oz. skozi specifično temo predstavlja in umešča portrete prsi anonimnih modelov, ki se odzovejo na odprt poziv za fotografiranje. »Večkrat se je ob tem zgodilo, da so ženske s tovrstnim fotografiranjem stopile iz svoje cone udobja, podrle lastne bariere in to jim je veliko pomenilo,« je jasna Polajnar.

Nizka produkcijska sredstva so večna problematika neinstitucionalnega gledališča, ki mesto za delovanje išče v  alternativnih prostorih. Društvo ZIZ redno sodeluje z  Narodnim domom Maribor, v kleti katerega se redno odvija dobršen del ZIZ-ovega programa. »Kot manjše društvo smo primorani v iskanje soorganizacijskih, koprodukcijskih sodelovanj za izvajanje programa na ustrezni ravni. Ne želimo biti komercialni, želimo pa delati kvalitetno. Pogosto slišimo, da smo preveč nišni, preveč aktivistični, da zato ne dobimo občinstva. Dejansko pa v Mariboru nimamo pogojev za kvalitetno produkcijo. Nimamo dovolj denarja, da bi dosegali, kar si mesto konec koncev zasluži. Podobno kot župan pojasni glede odnosa države, da občina nima dovolj denarja za izpolnjevanje svojih obveznosti, lahko trdimo tudi mi v odnosu do občinskega proračuna in njegovih promilov za kulturo,« je jasen Podbrežnik. Izjemo na področju neinstitucionalnega gledališča v Mariboru predstavlja Moment Maribor, dolgo časa edini mariborski neinstitucionalni producent z lastnimi prostori in odrom.

Polajnar dodaja, da v Mestni občini Maribor na področju kulture, natančneje uprizoritvenih umetnosti, še nikdar ni bilo razpisanega področja za postprodukcijo, kar pomeni, da je treba zavoljo golega preživetja vsako leto ustvarjati nove projekte, medtem ko za ponovno uprizarjanje starejših, dobro sprejetih predstav, ni zagotovljeno nikakršno financiranje, zato te predstave ne morejo živeti naprej. 

Sredstva, ki so razpisana prek razpisa MOM za kulturne projekte na področju uprizoritvenih umetnosti, zadoščajo  le za manjše produkcije, v manjših »komornih« ali solo zasedbah. Najambicioznejši projekt društva predstavlja muzikal Pandorina skrinjica, s katerim je bilo društvo uspešno na občinskem razpisu leta 2021:  »A s 4000 evri ustvariti avtorsko predstavo s 6 nastopajočimi, zborom, režiserjem in podporno ekipo za vse vpletene pomeni mizerne honorarje,« sklene Polajnar.

»Po drugi strani pa je Mestna občina Maribor ponosna pokroviteljica dogodka Balet pod zvezdami, katerega proračun je, verjamem, primerljiv ali večji od vsote, ki jo MOM prek projektnega razpisa letno nameni uprizoritveni umetnosti. Ob tem poročana letna vsota 210 tisoč evrov, ki jo je v preteklih letih MOM namenjala SNG Maribor, pa krepko presega 150 tisoč evrov, namenjenih vsem kulturnim projektom z vseh področij na razpisu MOM za leto 2024,”,« ostaja kritičen Podbrežnik.

Kljub omejenim sredstvom v društvu zadovoljno spremljajo razvoj občinstva, ko na dogodke ob stalnih gostih prihajajo novi obrazi. Ne le v Mariboru, s svojimi produkcijami ZIZ redno gostuje po odrih po Sloveniji, z občasnimi skoki na druge evropske odre..

Društvo ZIZ nima lastnih prostorov, sestanki in delo na projektih se tako odvijajo na daljavo ali v prostorih souporabe in domačih pisarnah. Društvo nima zaposlene osebe, članice in člani večji del dela v društvu opravijo prostovoljno, ob izvajanju nekaterih projektov pa na podlagi honorarnih izplačil. V primeru uspešnosti na razpisu za profesionalizacijo, ki ga je razpisalo Ministrstvo za javno upravo, se nadejajo tudi dveh novih zaposlitev, ki bi pokrivali področje administracije, produkcije, odnosov z javnostmi. Na lokalni in državni ravni Društvo ZIZ še ne zadošča pogojem programskih razpisov, zato je prijavitelj na projektnih razpisih. V letu 2025 bo ZIZ kot partner sodeloval pri dveh evropskih projektih. Prvi bo raziskoval politično gledališče, drugi bo vzpostavljal skupnostne  gledališke prakse za ženske na podlagi t. i. dvojne izključenosti.

»Prva izključenost je že to, da je oseba ženska, kar pomeni, da v patriarhalnem sistemu ni na poziciji moči, druga izključenost pa lahko pomeni bodisi socialno, ekonomsko, starostno … Na tem mestu tudi pozivam Mariborčanke, če se bodo želele pridružiti procesu in predstavi, ki bo zaživela nekje med leti 2025 in 2026,« sklene Polajnar.