V torek, 3. junija 2025, smo v sklopu programa Aktivna mariborska mladina za dijake Tretje gimnazije Maribor organizirali in izvedli dve delavnici na temi sovražnega govora in lepega vedenja.
Delavnico Zoperstavljanje sovražnemu govoru v izvedbi Zavoda PIP smo izvedli za več oddelkov 2. letnikov imenovane srednje šole, in sicer v dveh skupinah. Dijake smo seznanili z zgodovinskimi učinki sovražne propagande v nekaterih režimih, kakršen je denimo Tretji rajh ali obdobje Rdečih kmerov v Kambodži. Prav sovražni govor, ki je bil tedaj največje populistično sredstvo za vsiljevanje propagande, je posredno vodil do največjih grozodejstev v zgodovini človeštva. Dijake smo seznanili z delovanjem propagandnega sistema, ki cenzurira vse druge neodvisne medije, da bi normaliziral sovraštvo do določenih skupin ljudi (npr. Judov, pripadnikov LGBTIQ+ skupnosti itn.).
Razložili smo, da je v Republiki Sloveniji po 297. členu Kazenskega zakonika sovražni govor kaznivo dejanje, za katerega se lahko predpišeta kar do dve leti zaporne kazni. Kljub temu je le malo oseb obsojenih – kvečjemu prejmejo le denarno kazen. Vzrok je med drugim tudi zelo ozko zapisan člen zakona, glede na katerega so elementi kaznivosti težko dosegljivi. Četudi je pravna praksa pregona sovražnega govora v Sloveniji zelo skopa, so psihološke in sociološke posledice širjenja sovražnega govora, zlasti če ta ni nadzorovan, zelo hude. Dijakom smo tako predstavili številne raziskave, ki potrjujejo vpliv sovražnega govora na možgane oseb, ki so mu priča, s čimer se afektirane osebe senzibilizirajo na sovražnost in imajo posledično vse manj empatije do ranljivih skupin ljudi, ki jih sovražni govor pogosto zadeva. Predstavili smo tudi nemško raziskavo iz leta 2018, po kateri so strokovnjaki ugotovili porast nasilja zoper migrante, ki so neposredno sledili ksenofobnim Facebook objavam zoper migrante s strani nemške stranke Alternativa za Nemčijo.
Dijake smo seznanili, da lahko njihova percepcija o svetu, ki jo pogosto ustvarjajo mediji in socialna omrežja, močno vpliva na njihovo empatijo in prevzemanje perspektive o drugih. Prav zaradi napačne informiranosti mnogi prevzemajo sovražno stališče do nekaterih skupin ljudi. Dijake smo povprašali za vir novic o dogajanju v svetu – ali za slednje uporabljajo zgolj družbena omrežja ali tudi preverjene novice kredibilnih medijev? Velika večina jih je potrdila, da novicam ne sledijo preko medijev, pač pa preko družbenih omrežij. Dijake smo tako poučili o pasteh lažnih novic in dezinformacij, zlasti, kadar so vpletene ranljive osebe, ki se jih v novicah demonizira in prikazujejo popačeno. Poučili smo jih, na katere znake objav naj bodo pozorni, da se lahko prepričajo, če so novice lažne ali resnične.
V delavnici Lepo vedenje kot vrednota mladih smo dijake seznanili s številnimi pravili bontona, ki so uporabni zlasti v šolah, pa tudi pozneje, ko nadaljujejo svojo poslovno pot in iščejo prvo zaposlitev. Pri delavnici v izvedbi podjetja Lumia – akademija vrednot smo predstavili osnovni bonton v šoli pa tudi sicer, ki bi moral biti vodilo vsem v vzgojno izobraževalnih ustanovah. V izogib neprijetnim situacijam, zagatam in spodbujanju rabe prijaznih besed v najstniškem besednjaku, je treba poznati osnove bontona, zaradi katerega bodo odličen vzgled svojim vrstnikom in tudi odraslim. Poznavanje bontona bo pripomoglo k dvigu samozavesti najstnikov in lažjemu doseganju zastavljenih ciljev.
S svojim obnašanjem človek pove veliko o sebi. Zaradi tega je potrebno otroke in mladino spodbujati k vsakdanji uporabi bontona, k upoštevanju napisanih in nenapisanih pravil, z namenom ustvarjanja prijaznih odnosov in medsebojnega spoštovanja. Ob tesnem sodelovanju vseh deležnikov, otrok, staršev in pedagoških delavcev, je potrebno graditi odnose in razmerja, ki bodo temeljila na vrednotah in bodo mlade oblikovale v samozavestne, samostojne in spoštljive posameznike.