V julijskem novičniku Regionalnega stičišča NVO Podravja vam predstavljamo Zavod Dve Luni – mariborsko organizacijo, katere primaren vzgib je “senzibilizirati družbo za večjo zmožnost čudenja in domišljije ter tako uresničevati poetizacijo sveta.” Dve luni ustvarja prostor za umetnost, domišljijo in ustvarjalnost. V sodelovanju z umetniki in kulturnimi delavci pripravljajo projekte, ki povezujejo različne generacije ter spodbujajo radovednost, občutljivost in drugačen pogled na svet. Z umetniškimi in kulturno-vzgojnimi programi si prizadeva, da bi bila umetnost bolj prisotna v vsakdanjem življenju ter da bi družba postajala bolj odprta, ustvarjalna in človeška. Pogovarjali smo se z ustanoviteljico, umetniško vodjo in direktorico zavoda Nino Medved.

Foto: Nina Medved
Kako bi razložili “Dve luni” nekomu, ki vas še nikoli ni srečal?
Želim si, da bi ljudje, ki se nam pridružijo na naših dogodkih in delavnicah, imeli občutek, da so prišli v ustvarjalno okolje, kjer so dobrodošli, se lahko odprejo, stopijo v stik z drugimi, predvsem pa prosto uživajo sodobno umetnost. In da bi bila ta izkušnja dovolj pomenljiva zanje, da bi se nanjo spomnili tudi, ko bodo zapustili ta simbolni prostor in se udejstvovali v svojem vsakdanjem življenju, tja prenesli kako novo idejo, verz, način sodelovanja z drugimi, še s kom delili, kar so ob tem doživeli.
Od kod ideja za nastanek zavoda?
Po koronaobdobju sem močno pogrešala stik v živo, sodelovanje z ustvarjalci in umetniško skupnost. Poleg tega sem videla, da mnogi mladi ustvarjalci razočarani zapuščajo Maribor, da bi svoje priložnosti za ustvarjanje in delo poiskali drugje. Želela sem si, da bi imeli tukaj skupen prostor, zaradi katerega bi se jim splačalo vračati ali celo ostati v mestu in razvijati svoje umetniške ideje tukaj, ob navdihovanju prav v tem okolju.

Foto: Gregor Salobir
Katere teme vas trenutno najbolj “žulijo” kot ustvarjalce v Mariboru?
Pet let kasneje se koronaobdobja bolj spominjamo kot da bi se nanj neposredno odzivali. Zdaj se nas dotikajo svetovni in politični pretresi, globalna podnebna kriza, bivanje v vse bolj nasilnem in hitro spremenljivem svetu, ki pritiska na nas, pa tudi uglaševanje drug z drugim – iskanje sogovornikov v življenju in umetnosti, ustvarjanje skupnih projektov in nepozabnih spominov.
Ali imate občutek, da ima umetnost še vedno moč vplivati na družbo — ali bolj nagovarja že prepričane?
Verjamem v njen vpliv in silno moč, ne more pa učinkovati kar takoj in ni sama po sebi dovolj za največje družbene spremembe. Ima pa močan vpliv na posameznikov svetovni nazor, empatijo, razumevanje drugačnih življenjskih izkušenj, vstopanje v resnice kot jih živijo drugi in videti, da v resnici tudi sami ves čas bivamo v lastnem mehurčku, kjer nam ni nujno udobno, nam pa je vse dobro znano. Najbolje je torej umetnost jemati kot redno terapijo – dve kapljici vsak dan in pustiti, da razvije poln učinek.

Foto: Gregor Salobir
Katere stalne programe ponuja vaša organizacija?
Dvakrat letno pripravljamo večere Majhno osvobojeno ozemlje, kjer se predstavljajo mladi ustvarjalci in ko ponudimo različne ustvarjalne delavnice. Te pripravljamo tudi ob drugih priložnostih in za različna ciljna občinstva, najpogosteje pa literarne delavnice za mlade in odrasle. Snujemo mentorske programe za mlade ustvarjalce. Ves čas so na voljo tudi izdelki iz programa naše nanozaložbe, literarne izdaje, umetniški printi, umetniške igre …, ki jih lahko naročite neposredno pri nas ali pri kateri od knjigarn širom Slovenije – pri Mariborki v Mariboru, Šiškli in Azilu v Ljubljani, Gogi v Novem mestu, Maksu v Novi Gorici in Mahlerci v Kranju.
Kdo prihaja na vaše dogodke — in kdo bi moral, pa ne pride?
Na naših dogodkih se povečini zbirajo mladi, srednješolci in študenti, ter odrasli, ki jih zanima sodobna umetnost. Veseli bi bili še občutnejšega obiska uveljavljenih in mladih literatov, od tod ali iz drugih krajev.
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi rekli: “zdaj pa ima ta scena res pogoje za razvoj”?
Programska sredstva bi nam bila v pomoč, saj smo dejavnosti zavoda razvili predvsem s pomočjo naše skupnosti, lastnih vložkov in prodaje izdelkov in delavnic. Z rednimi javnimi sredstvi bi se lahko razvijali hitreje in izdali več knjig, umetniških izdelkov oziroma pripravili več dogodkov in delavnic. Pomemben premik bo tudi Mestna hiša kulture Rotovž, kjer bomo – upam – lahko tudi mi našli prostor in večjo vidnost za kak projekt ali dogodek. A smo že zdaj zelo hvaležni našim partnerjem, Vetrinjcu – BarCodi in Vetrinjskemu dvoru, kjer izvajamo večino dejavnosti in kjer smo kot doma.

Foto: Gregor Salobir
Kdo vse so člani vašega kolektiva – so to prostovoljci ali razpolagate tudi z zaposlenimi?
V naši ekipi delujemo zunanji sodelavci in občasno prostovoljci, zaposlitve si v tem trenutku ne moremo privoščiti. Sledimo pa načelu pravičnega dela, tako da ne “fehtamo” uslug pri ustvarjalcih oziroma se trudimo, da se zmeraj dogovorimo za konkretno izmenjavo – ponudimo mentorstvo na določenem izdelku, izobraževanje, drugo obliko podpore – ali honorar!

Foto: Gregor Salobir
Ali se vaša organizacija sooča s kakšnimi izzivi, npr. prostor, kader, finance?
Do sedaj je bil naš izziv kako se vzpostaviti kot kredibilna organizacija z zanimivimi programi, a z minimalnimi sredstvi. V naslednjem obdobju bo naš izziv kako zrasti, oblikovati bolj stalno ekipo in poskrbeti za stabilen ritem izdajanja, prirejanja dogodkov in delavnic. Naše dejavnosti so prerasle trenutne okvire zavoda in škoda bi bilo, da ne bi mogli nadalje razvijati našega potenciala.
Bi želeli še kaj dodati?
Pobrskajte po naši spletni strani, družbenem omrežju Facebook in Instagram; naročite se na novičnik in nas kdaj obiščite v živo ali nas podprite z nakupom naših izdelkov!