Zadnjih 5 tednov smo vsak ponedeljek objavili video, ki s problematiko sovražnega govora nagovarja splošno javnost. Opažamo namreč, da ljudem ni povsem jasno, kaj sovražni govor je in kaj ni, zato smo izbrali zanesljiv pristop: v vsakem videu smo uporabili dogodek iz resničnega življenja, kjer je storilec zaradi širjenja sovražnega govora dobil »po prstih«. Zanje se je sovražnost, ki so jo po nepotrebnem izustili, končala s pogojno zaporno kaznijo.
Nenavaden odziv: v boju proti sovraštvu prejeli še več sovraštva
Vse videe smo objavili na družbenih omrežjih Youtube, Facebook in TikTok, kjer smo prejeli tudi največ ogledov, kot tudi komentarjev – ki pa so bili v veliki meri zelo sovražni, prav tako je precej uporabnikov zagovarjalo svobodo govora. Človek se vpraša, le kako smo uspeli pod videi, ki so namenjeni boju proti sovražnemu govoru, dobiti tolikšen sovražni odziv? Z zavedanjem, da svobodo govora najbolj zagovarjajo tisti, ki bi radi nekaznovano širili sovražni govor in tako nekako upravičili svoja moralno sporna dejanja, postanejo tovrstni komentarji nekoliko lažje razumljivi. Podobno velja za sovražne odzive pod našimi videi – če ljudje drugačne retorike, kot je sovražna, ne poznajo ali svojega notranjega nestrinjanja ne znajo argumentirati, potem lahko nestrinjanje izrazijo le tako, kot znajo – s sovražnostjo v obliki neprimernega, skrajno žaljivega jezika, kletvic, groženj.
Preden nadaljujemo, naj poudarimo, da smo Tiktok profil vzpostavili šele 2. februarja letos. Na ta dan smo hkrati objavili tudi naš prvi video.
Kaj smo ugotovili?
Od vseh družbenih omrežij, kjer so bili videi objavljeni, smo daleč največ ogledov in primerov sovražnega govora ali žaljivih pripomb prejeli na omrežju TikTok, ki vsaj po naših zaključkih velja za najbolj toksično družbeno omrežje.
Sovražnost pa ni bila uperjena le proti Romom, pripadnikom LGBTIQ+ skupnosti, komunistom, muslimanom v Srebrenici ali temnopoltim – uperjena je bila tudi proti Zavodu PIP, in sicer v obliki žaljivk, ki sicer glede na pravno podlago 297. člena Kazenskega zakonika niso sovražni govor. Uporabljene so bile standardne fraze »še enega NVO-ja« ki nič ne počne in se “šlepa” na državni denar.
V mesecu dni prejeli kar 13 primerov sovražnega govora
Št. ogledov (Fb in Tiktok): 19.412 (en video je bil sponzoriran)
Št. komentarjev (objavljenih skupaj): 161
Število všečkov (skupaj): 220
Sovražni govor med komentarji (samo Tiktok): 29 (23 jih je filtriral sam Tiktok in tako niso bili javno objavljeni, ostale smo prijavili)
Št. prijav sovražnega govora: 7
Koliko prijav je Tiktok prepoznal kot sovražni govor? 3
Koliko prijavljenih prijav je izbrisal? Vse.
Število filtriranih komentarjev: 23
Med komentarji smo našteli kar 13 komentarjev, ki so glede na 297. člen Kazenskega zakonika kazensko pregonljivi, saj vsebujejo vse elemente sovražnega govora, in sicer:
- Javnost sporočanja,
- Poziv k nasilju zoper manjšine (Romi, lgbt …)
!Naj opozorimo: Komentarji, ki »zgolj« žalijo, glede na slovensko pravno opredelitev niso sovražni govor, se pa da zoper storilce ukrepati na zasebni tožbi na podlagi drugih kaznivih dejanj (dejanja zoper čast in dobro ime ipd.)
Sovražni govor med komentarji, ki smo jih prijavili družbenemu omrežju Tiktok:
V Sloveniji še vedno aktualna Udba, veliko prahu dvigujejo tudi Romi
Največ sovražnih komentarjev smo prejeli pod videi s tematiko sovražnega govora proti Romom in »udbašem oz. socialistom«, ki so v slovenskem prostoru celo med mladimi še vedno zelo aktualna rak rana diskurza, četudi je bila jugoslovanska tajna policija – Udba razpuščena leta 1990, torej pred 34 leti. Tukaj naj poudarimo, da se Zavod PIP nikakor ne identificira kot organizacija, ki bi bila privržena določenim političnim polom ali celo t. i. Udbi. Posnet video je bil zgolj posnetek dejanske ovadbe sovražnega govora, ki se je zgodil pred leti in ob katerem je bil storilec obsojen na pogojno zaporno kazen. Tudi sicer se zdi, da so zasevki Udbe v slovenskem prostoru v očeh nekaterih skorajda povsod. Z »rdečkarji in udbaši« se še naprej obsipa ljudi, zlasti tiste, ki so po samooceni bliže levemu političnemu polu; celo mlade, četudi za to ni nikakršnega kredibilnega temelja. Kar tako nekoga obsipati s stigmo privrženca Udbe in mu hkrati zaradi tega groziti s smrtjo pa ni tako majhna stvar.
Po naših predhodnih pričakovanjih, da bo največ sovražnega govora ali žaljivk prejel lgbtiq+ video, smo presenečeno ugotovili, da se to ni zgodilo. Tudi ogledov je prejel manj. Kljub temu smo pri slednjem videu »ujeli« en sovražen komentar (»to bando z apnom posut«).
Prijavili 7 komentarjev, Tiktok kot sovražne prepoznal le tri
Družbenemu omrežju Tiktok smo prijavili 6 primerov sovražnega govora med komentarji. Le za tri komentarje so ugotovili, da kršijo smernice skupnosti. Četudi preostali trije glede na njihove navedbe ne kršijo smernice skupnosti, so bili kljub temu odstranjeni.
Na zgornji sliki so prijavljeni komentarji, ki po navedbah Tiktoka niso kršili smernic skupnosti. Prvi komentar zadeva sovražni govor proti »udbašem«, drugi LGBTIQ+ in tretji Rome.
Ogromno sovražnih komentarjev je omrežje že v izhodišču cenzuriralo in niso bili objavljeni:
Tiktok prepovedan v več državah
Omrežje Tiktok je prepovedano marsikje po svetu. Največji faktor pri pomislekih držav je kibernetska varnost. Države namreč izražajo zaskrbljenost, da bi lahko TikTok in njegova matična družba ByteDance občutljive uporabniške podatke predala kitajski vladi, v kolikor bi slednja to zahtevala. Doslej je bilo omrežje prepovedano v naslednjih državah:
Avstralija – na napravah, izdanih s strani nekaterih posameznih vladnih agencij.
Belgija – na napravah za delo na zveznih vladnih agencijah.
Kanada – na napravah, izdanih s strani vlade.-
Danska – na napravah za zaposlene v Ministrstvu za obrambo.
Finska – na napravah parlamentarnih uslužbencev.
Švedska – na napravah osebja oboroženih sil.
Evropska unija – na napravah osebja parlamenta, komisije in sveta EU.
Francija – na poklicnih telefonih državnih uslužbencev.
Latvija – na službenih napravah na Ministrstvu za zunanje zadeve Latvije.
Estonija – na napravah vseh vladnih uslužbencev.
Nova Zelandija – na napravah članov parlamenta in zakonodajalcev.
Norveška – na službenih napravah vlade.
Tajvan – na vladnih napravah.
Japonska – na vladnih napravah
Združeno kraljestvo – na vladnih napravah.
Združene države – na vladnih napravah in sistemih.
Nemčija – na napravah osebja ministrstva za obrambo
Francija – na napravah vseh vladnih uslužbencev
Somalija – prepovedan po vsej državi
India – prepovedan po vsej državi.
Iran – prepovedan po vsej državi-
Kirgizistan – prepovedan po vsej državi
Nepal – prepovedan po vsej državi
Afganistan – prepovedan po vsej državi
Dokazljive posledice za duševno zdravje
Prav tako je omrežje problematično tudi v drugih ozirih – povzroča lahko odvisnost. Videi, ki trajajo 30 sekund, so glede na različne raziskave močno zasvojljivi. Od tod je nastal celo izraz, t. i. »tiktok brain«*, omrežje pa nekateri posledično imenujejo kar »digitalni fentanil*«.
Tiktok glede na številne raziskave poslabša spomin in pozornost, povzroča občutek dolgčasa, ko aplikacije ne uporabljamo, in vpliva na bralne sposobnosti otrok. V oči bodejo tudi videi z dezinformacijami, samopoškodovanjem ali celo seksualno eksplicitnostjo, ki jih tudi po več opozorilih moderatorji (ali orodja na podlagi umetne inteligence) ne izbrišejo. Potem je tukaj še problematika snemanja uporabnikov v živo, kjer je sočasna moderacija skoraj nemogoča. Celi vplivneži opozarjajo na seksualno nadlegovanje gledalcev med predvajanjem v živo. Z omrežjem je povezano tudi čedalje slabše duševno zdravje otrok, ki se soočajo z depresijo, samomorilnostjo, prehranskimi motnjami in odvisnostjo. Tudi slovenskih medijih smo večkrat brali novice o še enem »Tiktok izzivu«, ki je povzročil tragično smrt otroka oziroma mladostnika. Policijo in državne institucije za kibernetsko varnost smo že povprašali o preteklih posledicah tiktoka ter o prihodnjih načrtih – bodo sledili zgledu drugih držav in omrežje morda umaknili iz javnosti? O tem pa v naslednjem članku.
*«Tiktok možgani«: strokovnjaki opažajo, a so mladi, ki so dlje časa izpostavljeni kratkim videem na Tiktoku, manj sposobni dolgoročne koncentracije.
*fentanil je močno zasvoljiva droga, 50-krat močnejša od heroina. Trenutno se v ZDA že nekaj let borijo s pravcato epidemijo odvisnikov od tega sintetičnega opioida.
Slovenska policija: Ni razlogov za skrb
Slovensko policijo smo povprašali o njihovem mnenju glede omrežja Tiktok, o problematiki sovražnega govora, morebitni kibernetski nevarnosti, kakršno zaznavajo druge države in o vodenju statistik v zvezi z izzivi, ki so pri slovenski mladini vodili do samopoškodovanja, celo samomorov.
“Policija ne vodi evidenc oz. statistike o tem, na katerem izmed spletnih družbenih omrežij je bila objavljena sovražna oz. neprimerna vsebina,” so nam pojasnili in dodali, da je bilo med leti 2021 in 2023 na Slovensko policijo prijavljenih 46 primerov spletnega sovražnega govora po 297. členu Kazenskega zakonika. Prav tako poudarjajo, da “družbeno omrežje TikTok ni vir, na katerem bi se obravnavala, pojavljala kazniva dejanja napadov na informacijske sisteme, tako da od tam ne beležimo tovrstnih prijav.” Izzivov, ki so vodili do samopoškodovanja ali samomorov, niso komentirali.
Članek je nastal v sklopu projekta Bodimo prijazni.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.