V sredo, 17. 4. 2024, smo prisostvovali okrogli mizi petih strokovnjakov z različnih področij, ki so spregovorili o vplivu umetne inteligence (UI) na delovna mesta in prihodnosti njene aplikacije v delovnih procesih. Umetna inteligenca bo, kot kaže, že v kratkem precej spremenila tipe zaposlitev, kakršne poznamo danes. Nekatere bodo izginile, druge bodo nastale, vsem delodajalcem in iskalcem dela pa je skupno to, da se bodo morali, če bodo želeli ostati konkurenčni, na tem področju izobraziti.
TOP dogodek Karierni dialog v okviru 11. Karierne tržnice Univerze v Mariboru
Uporaba UI nas bo naredila bolj konkurenčne
Inženirka leta 2022 Špela Poklukar, strokovnjakinja za strojno učenje in umetno inteligenco iz podjetja Endava, je spregovorila o številnih pozitivnih posledicah in morebitni aplikaciji umetne inteligence na vseh delovnih področjih, od asistenta pri operaciji možganov, odkrivanja prevarantskih transakcij, ustvarjanja umetnin, do avtomobilov, ki se vozijo sami. Podala je primer že obstoječe tehnologije, ki bi lahko revolucionirala vsakdanje poslovanje in ga znatno olajšala sleherniku, ki se prebija skozi goro informacij, tako na delu, kot doma. Gre za majhno škatlico z mikrofonom in zvočnikom, ki deluje kot naš osebni tajnik. Snema in zapisuje sestanke, dela zapisnike in odgovarja na vsa vprašanja, ki jih preveri na internetu, hkrati pa se poveže z našim koledarjem v oblačku, kamor vnaša željena opravila.
Medtem ko nekateri strokovnjaki svarijo, da lahko umetna inteligenca zamenja človeško delovno silo, pa so drugi zelo optimistični in menijo, da bi lahko človeštvo zaradi uporabe UI še bolj prosperiralo. »Če bomo denimo zaradi uporabe UI veliko več stvari sproducirali, bodo slednje dosti cenejše,« meni Poklukar. Spregovorila je tudi o številnih orodjih, trenutno dostopnih na spletu, ki lahko zelo »pohitrijo« naš vsakdanjik. »Ne glede na to v kateri panogi in na katerem delovnem mestu smo zaposleni, nas bo uporaba UI naredila bolj konkurenčne. Zato vsem priporočam, da (UI) sprejmejo, jo začnejo uporabljati in živeti z njo, saj sem prepričana, da lahko to zelo izboljša tako naše osebno življenje kot tudi naše delo,« je prepričana.
Potrebno bo vzpostaviti certifikat za varnost in etičnost uporabe
Na vprašanje, koliko zaupajo umetni inteligenci, so se pričujoči strokovnjaki zedinili, da slednja ni 100-odstotna, saj navsezadnje temelji zgolj na zapisanih virih zadnjih 30 let in je v tem oziru celo “neumna”. »Ogromno možnosti je za manipulacijo umetne inteligence, (zato pri slednji) že razvijamo kontrolne mehanizme za zagotavljanje stabilnosti. Zdaj smo morda res še v fazi tranzicije,« je bil jasen dr. Domen Mongus, redni profesor in vodja Centra za pametna mesta in skupnosti na Univerzi v Mariboru, ki se v raziskovanju osredotoča na zlivanje heterogenih geoprostorskih podatkovnih virov in tokov za razvoj prostorsko zavednih metod in aplikacij umetne inteligence. Poudaril je, da sedaj že poteka vzpostavitev določenih mehanizmov za zaznavo etičnih in varnostnih razsežnosti uporabe UI, recimo za zaznavo goljufij, rasizma in podobno. »Na globalnem nivoju so večji uporabniki UI že pripravljeni na razvoj certifikatov, ki zagotavljajo etičnost in varnost uporabe,« je bil jasen.
Vse več držav se odloča za regulacijo nadzora UI
Pravnica Dr. Valentina Franca, izredna profesorica in raziskovalka na področju delovnega prava s Pravne fakultete UL, sicer podkrepljena z znanjem s področja digitalizacije, je bila jasna, da ljudje do UI ne gojijo ravno nekega naravno vzpostavljenega zaupanja, saj se vse več držav odloča v smeri nadzora umetne inteligence. V tujini se na delovnih sodiščih zaradi avtomatizacije že pojavljajo številne tožbe, ko pride recimo do odpovedi delovnega razmerja brez človeškega nadzora. Podala je primer razvpitega Amazona, kjer je bila oseba odpuščena, ker se je med delovnikom trikrat predolgo zadržala na stranišču. »To je skrajni primer, kjer človeka sploh ni, ampak vse uravnava sistem. Na svetovnih kongresih se zato že veliko govori o tem, da je odsotnost človeškega nadzora in regulacije z vidika varovanja delavcev in njihovega dostojanstva ter zasebnosti zelo problematična, zato temu močno nasprotujemo,« poudarja.
Večja podjetja že nekaj časa uporabljajo umetno inteligenco
»Uporaba umetne inteligence pri (podjetju) A1 ni novost,« pa je dejal Klemen Geršak, vodja oddelka za digitalno trženje pri podjetju A1, ki je priznal, da UI zadnja leta precej uporabljajo v komunikacijske namene, za podporo uporabnikom. »Sistem, na katerega smo daleč najbolj ponosni, je UI po imenu »Sara«. Gre za zelo uporabno orodje za napovedovanje in spremljanje v živo, kaj se dogaja pri mobilnih omrežjih. V zadnjih letih je bilo to ključno, da smo v Sloveniji v letu dni zelo prehiteli konkurenco na nivoju 5G pokritosti.« UI orodja prav tako uporabljajo za optimizacijo delovnega časa v naročniški službi in za pripravo komunikacij in publikacij (Chat GPT, Gemini).
Za normalno delovanje družbe še vedno potreben “človeški faktor”
Prof. dr. Dejan Korošak, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru, je na vprašanje, kako se z izzivom uporabe UI sooča Univerza v Mariboru, odgovoril, da lahko uporaba UI precej zadev olajša in nam prihrani čas, pa vendar lahko orodje kot je Chat GPT, med študenti povzroči manj kreativnosti in lastnega izkazovanja znanja, zlasti pri družboslovnih študijih. Hkrati ostaja nerešena problematika plagiatorstva, saj je vsak zapis z uporabo UI unikaten. »Če neka oseba to orodje dlje časa uporablja, pa se lahko pojavijo določeni namigi, da so ustvarjena besedila generirana, saj se pojavljajo nenavadne besedne zveze, ki se sicer ne pojavljajo,« ugotavlja. Orodje za prepoznavanje tovrstnih šumov že uporabljajo nekatere znanstvene revije. Sicer pa meni, da je aplikativnost UI za delovanje celotne družbe precej omejena. »Pri stvareh, ki so kritično pomembne za delovanje naše družbe, kot je pravo, zdravje, izobraževanje, pa je človeški faktor nujno potreben, je jasen dr. Korošak: »Dvomim, da bi kdo kdaj vzgojo predšolskih otrok v vrtcih prepustil robotom.«
Dogodek Karierni dialog je potekal v v okviru 11. karierne tržnice Univerze v Mariboru, v soorganizaciji Kariernega centra Univerze v Mariboru, ZRSZ in Europe Direct Podravje (Zavod PIP). Sledil je Karierni brunch, kjer smo se o morebitnih zaposlitvenih možnostih mrežili z mladimi diplomanti in študenti s Fakultete za organizacijske vede, Filozofske fakultete, Pedagoške fakultete in Pravne fakultete in jim predstavili delo v programu Europe Direct Podravje in Zavodu PIP.
