Danes, 6. maja 2024, je v prostorih Univerze v Mariboru potekala razprava med dr. Nejcem Plohlom, asistentom na Oddelku za psihologijo Univerze v Mariboru in Alenko Marovt, urednico rubrik Inšpektor, Fokus in Dejstva v informativni oddaji 24ur ter dijaki in študenti mariborskih šol oziroma fakultet. Gosta razprave sta iz svojih perspektiv in strokovnih ozadij skušala najti odgovor na ključno vprašanje, kako se obraniti pred sovražnim govorom in lažnimi novicami, ki so čedalje bolj prisotne v informacijskem svetu. Ta pereča tematika je zlasti aktualna v času tik pred evropskimi volitvami, saj imajo lažne novice in sovražni govor močno razdiralen potencial za demokratično družbeno ureditev.
Razpravo z naslovom Lažne novice kot grožnja evropski demokraciji v organizaciji Zavoda PIP – Pravni in informacijski center Maribor (EUROPE DIRECT Podravje) v sodelovanju z Univerzo v Mariboru in Evropsko komisijo v Sloveniji sta otvorila rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič in vodja Predstavništva Evropske komisije dr. Jerneja Jug Jerše.
V uvodnem nagovoru je rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič dejal: »Lažne novice so vsesplošna težava z resničnimi posledicami, ki postavljajo pod vprašaj integriteto informacij in ogrožajo zaupanje v medije in institucije. Pravica do svobode izražanja je zelo široka, vendar ima svoje meje in jo je potrebno omejiti v primerih, kadar svoboda izražanja ene osebe krši pravice druge osebe ali vrednote družbe kot celote. Pri tem pride do zagat zlasti v primerih, ko želi država oziroma državni vladni aparat postati »varuhinja resnice« ali pa tudi, ko populistični politiki za lažne novice označujejo tudi kritične novice proti njim in s tem povzročajo cenzuro kritičnega mišljenja. Ob tem pa je nujno razumeti, da pravica do svobode izražanja ne pomeni hkrati tudi pravice do širjenja laži v kakršnikoli obliki in s strani kogarkoli. Zato je potrebno lažne novice obravnavati kot zlorabo svobode izražanja, ki mora biti v sodobni družbi razumljena kot nedopustna in nesprejemljiva. Enako mora veljati tudi za vse pojavne oblike sovražnega govora. Današnja razprava naj ob tvornem sodelovanju mladih doprinese k zavedanju, da vsi nosimo družbeno odgovornost za demokratizacijo družbe in da smo ob tem soodgovorni za omejevanje širjenja lažnih novic ter preprečevanje sovražnega govora. «
»Čez dober mesec se bomo spet podali na Evropske volitve, ki so druge največje demokratične volitve na svetu,. Evropsko unijo moramo varovati pred tistimi, ki želijo spodkopati njeno verodostojnost, sejati dvom v naše institucije in z dezinformacijami zabrisati mejo med resnico in lažjo,« pa je bila jasna Jug Jerše, ki je dodala, da je ravno pred nekaj dnevi Evropska komisija začela uradne postopke za oceno, ali je Meta morda kršila akt o digitalnih storitvah v zvezi z zavajajočim oglaševanjem. Svet EU je nedavno sprejel tudi Akt o umetni inteligenci, ki poudarja, da potrebujemo na tem področju tudi etične standarde. Kot naposled prizna, pa vse to ne bo zadostovalo. »Moramo spodbujati tudi neodvisno, raziskovalno novinarstvo, zato smo zasnovali Evropski akt o svobodi medijev, ki skrbi za pluralnost in neodvisnost medijev v Evropski uniji in ravno jutri bo ta akt stopil v veljavo,« sklene, mladim pa svetuje, naj bodo nadvse pozorni na spletne vsebine, ki vplivajo na njihovo odločitev o tem, komu bodo dali glas na skorajšnjih evropskih volitvah.
Pričujoča strokovnjaka in gostje razprave so se strinjali, da lahko večkratna izpostavljenost ljudi lažnim informacijam podre njihovo zaupanje v medijske vire in institucije. Sicer ne gre za novost, saj obstajajo dokazi o politično motiviranih lažnih novicah že iz starorimskih časov. Posledično lahko ljudje na podlagi napačnih informacij sprejemajo napačne življenjske odločitve, od urejanja financ do zdravstvenih odločitev. Sovražni govor je lahko tudi posredna posledica lažnih novic – če ljudje verjamejo lažem, ki podpihujejo sovraštvo in spodbujajo nezaupanje do sicer kredibilnih institucij, se bodo ljudje prej vdali sovražnim čustvom in pričeli širiti sovražni govor.
»Ker ljudje več ne vedo komu zaupati in čemu verjeti, ker je v določeni meri za širjenje dezinformacij in sovražnega govora odgovorna tudi politika in ker so že povsem zabrisane meje med sovražnim govorom in svobodo govora, je v času pred evropskimi volitvami nadvse pomembno osvetliti problematiko lažnih novic, ki imajo družbeno razdiralen potencial in lahko zamajejo stabilnost Evropske unije,« pa je pred dogodkom glede problematike lažnih novic pojasnil Miha Šimon, vodja Europe Direct Podravje (Zavod PIP).
Prav zaradi poplave dezinformacij so govorci prejeli ključno vprašanje o tem, kako pravzaprav določiti, kaj je lažna novica in kaj resnica.
»Laž ima vedno nek namen,« je bila jasna urednica rubrik v informativni oddaji 24ur Alenka Marovt. »Motivi so lahko zelo različni, politični, ekonomski, osebni. Lažno novico lahko zanikaš, jo večkrat popraviš, lahko pokažeš, če drži ali ne drži, ampak laž se večkrat lepše sliši. Je prepričljiva, enostavna, ker razburja – ljudje imajo radi dramo – in tako postane viralna,« je dejala. Kot urednica rubrike Dejstva navaja mukotrpno delo raziskovalnega novinarstva, saj preverjanje dejstev vzame precej časa in energije, pri čemer politiki pogosto načrtno rušijo njihov ugled. »Da se lahko prebiješ čez baze podatkov, moraš biti izjemno natančen. Paziti moraš, da navedeš sama dejstva in ne delaš napak. In potem te v isti minuti preko družbenih omrežij diskreditira politika. To je za mlade novinarje izjemno, izjemno boleče,« navaja.
Kot priznava, je čedalje težje biti novinar, saj jim ugled pada, so čedalje manj cenjeni, o čemer priča tudi kadrovska podhranjenost. Nekateri se ukvarjajo z eksistenčnimi problemi, velikokrat so tudi tarča blatenja na družbenih omrežij. »Bila sem bolestni sovražnik naroda, prostitutka … Mladi zato zapuščajo novinarske vrste,« opozarja urednica, ki se zaradi doslednega navajanja dejstev, podobno kot njeni kolegi, sooča tudi s sovražnim govorom. A hkrati čedalje več prikazanih ali izgovorjenih laži na spletu terja razmišljajoče posameznike, ki bodo te lažne vsebine ovrgli. Zato se zastavlja vprašanje, v kakšnem svetu lahko pristanemo brez strokovnjakov, ki razkrinkajo laži? »Če ne bomo imeli nikogar, ki laži ne bo zanikal in slednjega utemeljil z dejstvi, smo se vdali. Smo pogrnili kot demokracija, kot družba, zato moramo vztrajati,« je bila jasna.
Precej prahu dviguje tudi vse več t .i. “deep fake-ov”. Gre za videe ali slike, ki so predelani s pomočjo umetne inteligence, do te mere, da gledalec zares verjame videnim vsebinam. Kot opozarja dr. Plohl, bo produkcija tovrstnih lažnih vsebin v prihodnosti z razvojem orodij, kot je Sora, le še bolj napredovala. Sedaj lahko morda še nekako opazimo, da so te vsebine umetno poustvarjene – pri tovrstnih videih je treba biti pozoren na nenavadno premikanje ustnic, kar nakazuje, da neka oseba določenih besed sploh ni izrekla, ampak so ji bile “umetno vstavljene”. Prav tako smo pozorni na nenavadne kretnje, tudi svetloba ni prava. Marolt priznava, da “se tega iskreno vedno bolj bojimo. To je resna grožnja tudi v vsakdanjem življenju,” je dejala.
»V času volitev opažamo porast lažnih novic,« pa opozarja dr, Nejc Plohl, asistent z Oddelka za psihologijo Univerze v Mariboru, čigar raziskovalni interesi posegajo tudi na področje lažnih informacij, teorij zarot in priložnosti ter pasti uporabe nove tehnologije. »Čustveno nabite novice postanejo hitro viralne, odvrnejo pozornost s kompleksnih tem, super so tudi za manipuliranje javnega mnenja in odločitev. Tudi sovražni govor je uporabna strategija za politiko, saj je sovražni govor vselej usmerjen proti določeni skupini in s tem razdvaja ljudi. Če smo tako v svoji skupini in javno govorimo proti drugi skupini, dobivamo politične točke v svoji skupini.«
Opozarja tudi na to, da je oseba, ki nam še tako prepričljivo sporoča svoje zamisli, lahko še vedno v zmoti. »Dostikrat smo preveč pozorni na retoriko, na ‘gotovost’ ljudi. V psihologiji imamo koncept Dunning-Kruegerjevega učinka, ki pravi, da imajo tudi najbolj gotovi ljudje v bistvu primanjkljaj v znanju, pa se tega ne zavedajo. Zato moramo biti vedno najbolj pozorni na vsebino,« pojasnjuje Plohl.
Med mladimi, ki so sodelovali v razpravi, je bilo opaziti precej zmedenosti glede tega, kdo ali kaj je kredibilen vir informacij, na katerega se lahko oprejo. Precej se jih izobražuje z vsebinami, ki se viralno delijo na družbenih omrežjih, ob čemer pa dr. Plohl opozarja, da če neko vsebino deli več ljudi, to vsekakor ne pomeni, da je takšna vsebina resnična, prej obratno. »Lažne novice so ponavadi zelo odmevne, dramatične in to imamo radi. Prinesejo veliko komentarjev in všečkov, zato so tovrstne novice prioritizirane s strani algoritmov. Nekatere lažne novice so tako prejele veliko več všečkov kot resnične novice. Prav tako nam je lažje privoliti z varnostne omejitve, s katerimi se strinjamo in sledimo ljudem, s katerimi se strinjamo. Ko se tako zapiramo, se lahko zgodi, da smo konstantno izpostavljeni neki lažni novici, ki nas privede do občutka iluzorne resnice.«