FOTO: Grafit v centru Maribora, Slovenska ulica 38a (avtor Zavod PIP).
Kontaktiral nas je občan Mestne občine Maribor, ki je zgrožen nad številnimi sovražnimi grafiti, ki kazijo pročelja stavb našega mesta. Zanimalo ga je, če se slednje da kako preprečiti in če so tovrstne sovražne “freske” sploh zakonite.
“Pozdravljeni! Živim v Mariboru in se vsak dan sprehajam po ulicah mimo ksenofobnih/homofobnih in drugacnih primitivnih sporočil, ki jih najdemo praktično na vsakem koraku, v času pred nogometnimi tekmami pa še “uradni” plakati Viol s sporočilom “ubi žabara”! In zdi se, da je to splošno sprejeto in povsem normalno. A se da to kako preprečit? Mislim, a so taka sporočila sploh v sladu z zakonom? Kakšen vtis dajemo kot mesto? In točno se ve, kdo vse to piše… sicer ne vem, če ste pravi naslov za to, a vseeno … hvala za kakršenkoli odgovor:),” je v dopisu zapisal avtor.
Grafiti kot prekršek vandalizma
Kot smo razložili tudi avtorju, se s pravnega vidika grafitiranje obravnava po različnih pravnih podlagah. Grafitiranje po Zakonu o javnem redu in miru izpolnjuje zakonske znake prekrška pisanja po objektih, v nekaterih primerih pa se umešča pod prekršek vandalizma. Pisanje in risanje po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih je prekršek, opredeljen v 13. členu ZJRM-1, kršitve pa obravnava policija. Tako lahko kršitelja, ki riše ali piše po zidovih, policija oglobi v skladu z navedenim zakonom z 208,65 evri.
Globa višja, če gre za grafitiranje javne infrastrukture
S tem dejanjem je prav tako povezana določba 16. člena ZJRM-1, ki sicer določa sankcijo za vandalizem, za katerega gre, kadar kdo namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, pod kar se uvršča tudi grafitiranje. Storilec se kaznuje z globo od 208,65 do 417,30 evrov.
Razlika med 13. in 16. členom ZJRM-1 je v statusu objekta, na katerem je grafit nastal. 13. člen tako zajema vse zidove, ograje in druge javno dostopne kraje, medtem ko se za poškodovanje ali uničenje spominskih obeležij in objektov javne infrastrukture (komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave) uporablja določba 16. člena o vandalizmu.
Za sovražne grafite globa najmanj 834 evrov
V primerih, ko gre za grafite s sovražno in diskriminatorno vsebino, pa se uporablja določba 20. člena ZJRM-1, to je vzbujanje nestrpnosti. Gre za kvalificirano obliko prekrškov, ki izhajajo iz 6. (nasilno in drzno vedenje), 7. (nedostojno vedenje), 12. (poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe), 13. (pisanje po objektih) 15. (uničevanje državnih simbolov) člena ZJRM-1. V tem primeru gre za prekršek, ki je storjen z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti, zato je tudi sankcija za ta prekršek višja v primerjavi s sankcijo po prej omenjenih členih. Storilec se kaznuje z globo najmanj 834,59 eur.
Za obravnavo obeh prekrškov (13. in 16. člen ZJRM-1) sta pristojna mestno redarstvo in policija. Za obravnavo kvalificirane oblike obeh prekrškov v povezavi z 20. členom ZJRM-1 o vzbujanju nestrpnosti, pa redarstvo nima pristojnosti ukrepanja. V tem primeru lahko zoper grafitarja, ki s pisanjem po objektih na javnem kraju vzbuja nestrpnost, ukrepa le policija.
Grafit kot kaznivo dejanje terja celo zaporno kazen
Če grafitiranje intenzivneje posega v pravne dobrine, lahko govorimo tudi o kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari iz 220. člena KZ-1 (Kazenski zakonik):
Če z risanjem grafita z neodstranljivo barvo ali pa z odstranjevanjem nastane nepopravljiva škoda, to pomeni sum storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po 220. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki pravi, da kdor tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi neuporabno, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do dveh let. Če je povzročena škoda velika, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
S tem, ko se grafit nariše na stavbo, je lahko poškodovana estetska in čustvena vrednost nepremičnine, ki jo ima ta za lastnika, kar lahko pomeni izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, kot je določeno v 220. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).
V primeru, da je bila z grafitiranjem poškodovana kulturna dediščina, govorimo o kaznivem dejanju poškodovanja ali uničenja stvari posebnega kulturnega pomena iz 219. člena KZ-1.
Grafit kot javno izražanje sovraštva: predpisana kazen celo do tri leta zapora
Grafitarji, ki javno spodbujajo diskriminacijo in sovraštvo zoper marginalizirane in druge varovane skupine, lahko z grafitom izvršijo kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po členu KZ-1, v katerem so inkriminirane nekatere oblike sovražnega govora.
Za izvršitev kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1 je pomembno, da je izvršeno javno. Javni prostor opredeljuje v druga alineja 2. člena ZJRM-1 kot “prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur”, kamor spadajo stene stavb na trgih, ulicah, cestah in drugih javno dostopnih krajih, pri tem pa njihova lastninska ureditev ni pomembna. Npr. če je sovražen grafit narisan na stavbi zasebne stene in bi bil dostop do te stene omogočen vsakomur, bi takšen grafit izpolnil omenjeni objektivni pogoj kaznivosti.
Pri tem je pomembno še, da so omenjeni termini kot prepovedane posledice zajeti v storilčevem naklepu ob zapisu grafita. V skladu z drugim odstavkom 297. člena KZ-1 se lahko kaznuje tudi grafitarje, ki s svojimi zapisi širijo ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali njihove pomočnike, če jim pomagajo pri risanju rasističnih grafitov. Nadalje se lahko kaznuje tudi grafitarje, ki s svojimi zapisi zanikajo, zmanjšujejo pomen, odobravajo, opravičujejo, smešijo ali zagovarjajo genocid ali holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, opredeljena v pravnem redu Republike Slovenije.
V četrtem odstavku 297. člena KZ-1 pa je zajeta kvalificirana oblika deliktov iz prvega in drugega odstavka istega člena. Sem spadajo skoraj vsi grafiti, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v prvi ali drugi odstavek, saj četrti odstavek določa, da če so dejanja iz prvega ali drugega odstavka med drugim storjena s sramotitvijo etničnih, narodnostnih, narodnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo spomenikov, spominskih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
Sovražni govor na lastni stavbi je prav tako kazniv
Grafitarji načeloma izpolnjujejo katero od kvalifikatornih okoliščin, saj večinoma rišejo po stenah tujih stavb in jih poškodujejo, velikokrat pa so te celo zaščitene kot spomeniki. Izjema bi bili le tisti, ki sovražne grafite rišejo na lastno nepremičnino, ki ne bi bila zaščitena kot spomenik, in bi se zato kaznovali po prvem ali drugem odstavku 297. člena KZ-1. Šesti odstavek 297. člena KZ-1 določa varnostni ukrep odvzema sredstev in predmetov s sporočili iz prvega in drugega odstavka tega člena ter pripomočkov, namenjenih za njihovo izdelovanje, razmnoževanje in razpečevanje. Če to prenesemo na primer grafitarja, ki piše sporočila, zajeta v prvem in drugem odstavku 297. člena KZ-1, se mu lahko odvzamejo razpršilo za grafitiranje in pripomočki, ki jih je za to uporabljal. Pripomočki se lahko vzamejo tudi tretji osebi (pomočniku).
Mestno redarstvo in policijo smo že kontaktirali glede števila odkritih grafitarjev, ki so prejeli globo. Njihov odgovor objavimo, čim ga prejmemo.
Članek je nastal v sklopu projekta Bodimo prijazni.
Projekt Bodimo prijazni je financiran s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.