Občinski participativni proračun nudi nevladnim organizacijam več novih možnosti delovanja in sodelovanja z ljudmi. Participativni proračun je moderen demokratični sistem soodločanja občank in občanov o tem, kako se bo porabil del občinskega proračunskega denarja. Kako deluje? Najprej občinski svet s sklepom določi delež denarja iz občinskega proračuna namenjen participaciji občanov. V Sloveniji znaša ta delež običajno med pol in enim odstotkom občinskega proračuna. Po sprejetju sklepa občinskega sveta občinska uprava pripravi časovnico, kjer določi trajanje kampanje informiranja, rok oddaje predlogov pobud in termin glasovanja o pobudah. Po opravljenem glasovanju občinska uprava izglasovane pobude občanov predloži posameznim občinskim oddelkom v izvedbo. Pravico oddajanja pobud in glasovanja imajo vse prebivalke in prebivalci občine, ponavadi od 15 življenjskega leta naprej. V nekaterih občinah imajo tudi ločene participativne proračune za mlade.
Kako lahko v zgoraj opisanem procesu sodelujejo nevladne organizacije? Najprej lahko predlagajo uvedbo participativnega proračuna, več o tem je zapisano spodaj. Nadalje lahko nevladne organizacije sodelujejo z občinsko upravo pri pripravi celotnega procesa, torej pri pripravi informiranja, oddajanja pobud in glasovanja o pobudah in pri izvajanju informativnih delavnic za občane. Te so v celotnem procesu posebej pomembne, saj so ponavadi prvi stik občanov s participativnim proračunom.
Nevladne organizacije lahko na delavnicah za občane opozorijo na družbene probleme v občini ali na potrebe občanov in jim tako pomagajo izbrati ter oblikovati rešitve. Prav tako lahko opozorijo na razliko med »mehkimi« in »trdimi« (infrastrukturnimi) pobudami, ter poudarijo pomen mehkih projektov. Nevladne organizacije imajo ponavadi tudi večjo mobilizacijsko kredibilnost med ljudmi, ki so pogosto nezaupljivi ali malodušni do občinskih pobud. Ob tem nevladne organizacije večajo tudi svoj ugled in morda pridobijo nove člane ali podpornike. Prav tako ni nič narobe, če nevladne organizacije, ki se zavedajo dolgoletnih nerešenih problemov v svoji lokalni skupnosti, svoje člane motivirajo k podajanju pobud in pred glasovanjem organizirajo kampanjo za udeležbo na glasovanju. S sodelovanjem v procesu izvajanja participativnega proračuna lahko nevladne organizacije učvrstijo svoj ugled v lokalni skupnosti, pripomorejo k reševanju težav skupnosti ali tudi same, preko posameznikov, predlagajo rešitve težav.
In kaj storiti, če se v občini ne izvaja participativni proračun? Prva možnost je, da nevladne organizacije same predlagajo uvedbo. Vsekakor lahko pokličejo na Zavod PIP, kjer smo leta 2020 Mestno občino Maribor z zagovorniško akcijo prepričali v izvedbo participativnega proračuna, naš »zagovorniški« dokument je na voljo tukaj.
Druga možnost, ki jo imajo nevladne organizacije na voljo v občinah, kjer se ne izvaja participativni proračun, je predlaganje uvedbe participativnega proračuna v javnih institucijah, na primer v lokalni osnovni ali srednji šoli. Šolsko vodstvo tako uvede šolski participativni proračun in prepusti del šolskega proračuna v soodločanje dijakinjam in dijakom. Izvajanje participativnega proračuna v izobraževalnem okolju predstavlja neposredno učno izkušnjo za mlade, ki ni samo teoretična, temveč predvsem izkustvena in neposredno izvedena.
Poleg delavnic za občane, na Zavodu PIP izvajamo tudi delavnice na temo aktivnega državljanstva za mlade na primeru participativnega proračuna. Delavnice so namenjene mladim in delavcem, ki delajo z mladimi, torej učiteljicam in mladinskim delavcem. Več o delavnicah in materialih zanje, ki so na voljo neodplačno in za vsakogar, je tukaj.
Več informacij o participativnem proračunu je na voljo na spletni strani Skupnosti občine Slovenije ali Organizacije za participatorno družbo.