Čas volitev v Evropski parlament se neustavljivo bliža – spomnimo, v Sloveniji bodo volitve v Evropski parlament potekale v nedeljo, 9. junija 2024. Voliti bo mogoče tudi predčasno, in sicer od torka do vključno četrtka pred volilno nedeljo, torej od 4. do 6. junija 2024. Ker bomo volivci v Sloveniji tokrat izvolili 9 poslancev Evropskega parlamenta, smo vse stranke, ki so potrdile udeležbo na volitvah, povprašali o njihovih nazorih glede sovražnega govora. Slovenski poslanci v petletnem mandatu skupaj s poslanci drugih članic Evropske unije sprejemajo odločitve, ki imajo pomembne posledice tako za državo Slovenijo kot njene državljane. Zato menimo, da je njihov vidik sovražnega govora in morebitna umestitev v programsko shemo sleherne stranke nadvse pomemben faktor.

Nanje smo se obrnili z naslednjimi vprašanji:

  • Boste ob morebitni izvolitvi v novem obdobju Evropskega parlamenta v zvezi s sovražnim govorom podali kakšne željene smernice?
  • Menite, da lahko sovražni govor (ki sicer bazira na predsodkih in diskriminaciji) vpliva na empatijo, pristranskost in odločitve, zlasti, kadar zadeva ranljive skupine (Romi, invalidi, begunci …)?
  • Ali programska shema vaše stranke za evropske volitve posredno ali neposredno prišteva tudi problematiko sovražnega govora, vključno s pravnimi vidiki, ki veljajo v Republiki Sloveniji, glede na 297. člen Kazenskega zakonika?
  • Kakšna so vaša priporočila glede ustreznosti slovenske zakonodaje, natančneje glede kazenske obravnave sovražnega govora? Bi kaj spremenili/dodali?
  • Kakšna so vaša priporočila glede ustreznosti oz. ustrezne uvedbe enotne EU zakonodaje, natančneje glede kazenske obravnave sovražnega govora?
  • Glede na to, da je prav na podlagi sovražnega govora v preteklosti prišlo do vojn in genocida, je na mestu vprašanje stališča vaše stranke, kaj je za vas dopustna meja sovraštva in kje je treba narediti rez.
Kaj o sovražnem govoru porečejo v Slovenski demokratski stranki – SDS?

Ker smo kontaktirali 10 strank, bomo do pričetka volitev postopoma objavljali njihove odgovore.  Tokrat prilagamo odgovor Slovenske demokratske stranke – SDS, (kandidatna lista z govori posameznih kandidatov s klikom na to povezavo), ki ga objavljamo v celoti:

“Naj najprej poudarimo, da je vsak sovražni govor nesprejemljiv, vse žalitve so zavržne in vsako grožnjo je potrebno obravnavati enako resno, ne glede na to, na koga je naslovljena.

V SDS zagovarjamo stališče, da je prvi pogoj, če želimo doseči pravično družbo, ki bo temeljila na vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic, dosledno opozarjanje in ukrepanje v primeru žaljivih, sovražnih in nestrpnih zapisov ter ravnanj, ne glede na to, kakšno funkcijo nekdo opravlja ali kakšen je njegov status v družbi. Pri tem bi morala biti verska, narodnostna, rasna in politična opredeljenost posameznika, nepomembna.

Vendar pa je vse prelahko zabrisati mejo med sovražnim govorom ter svobodo govora. Pravica posameznika se neha tam, kjer se prične pravica drugega. Slovenska ustava se glede sovražnega govora opredeli v 63. členu, kjer določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti.

Kazenski zakonik pa v svojem 297. členu jasno določa tudi kazensko odgovornost za tistega, ki javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini.

Vsi pogoji za učinkovit pregon sovražnega govora so torej postavljeni, vprašanje je le, zakaj se ne izvajajo. Brez učinkovitega prepoznavanja in ukrepanja ob takšnih pojavih namreč tvegamo, da se ekstremizem v vseh svojih oblikah ter pojavih lahko trajno zasidra v naši zavesti in družbi nasploh.

Želimo si, da bi se nivo komunikacije na družbenih omrežjih, kot tudi v politiki in vsakdanjem življenju, dvignil na dostojno raven in zato tudi vse pozivamo h kulturnemu izražanju.”

 

Projekt Bodimo prijazni je financiran s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
Share This

S pritiskom na gumb STRINJAM SE, se strinjate da Zavod PIP od tega trenutka dalje in v prihodnosti, na vašem računalniku, shranjuje vaše odločitve, za to da izboljša vašo uporabniško izkušnjo. več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Zapri