Izvajalci dopolnilnih programov na področju socialnega varstva smo bili s strani podžupanje Mestne občine Maribor, Alenke Iskra povabljeni na letni razgovor. Srečanja se je udeležilo 20 nevladnih organizacij in programov v okviru Centra za socialno delo Maribor, ki izvajamo socialno varstvene programe, ki jih Mestna občina Maribor, na podlagi javnega razpisa, sofinancira in s tem omogoča ljudem dostop do raznolike pomoči, ki jo vsakodnevno potrebujejo. Gre za programe na področju duševnega zdravja, različnih oblik zasvojenosti, žrtev nasilja, brezdomce, otroke in mladino ter starejše, revščine, romov, pravne pomoči in vrsto drugih. Srečanje je bilo dobra priložnost slišati in videti vso pestro paleto programov in ljudi, ki jih izvajajo in ki so na voljo pomoči potrebnim v našem okolju, hkrati pa se zamisliti nad tem, kako veliko je število naših občank in občanov, ki se dnevno soočajo s težavami, ki izhajajo iz njihovega zdravstvenega stanja ali socialnega položaja. Številke so velike in kljub prizadevanjem, da se pomaga vsem pomoči potrebnim, razpoložljive kapacitete žal ne morejo slediti potrebam. Pa naj gre za nastanitve za brezdomce in brezdomke, žrtve nasilja in druge potrebe. Kot večini organizacij skupni problem, je bilo izpostavljeno pomankanje ustreznih prostorov, v katerih je mogoče kakovostno izvajati programe v obsegu, ki ga terjajo potrebe v okolju. Večina organizacij deluje v prostorih, ki so premajhni ali potrebni temeljite prenove. Veliko teh prostorov je v lasti Mestne občine Maribor, ki se sicer trudi ohranjati njihovo vrednost, vendar za vse zmanjka sredstev. Prepričan sem, da se vodstvo mariborske občine zaveda pomena delovanja teh organizacij, kakor tudi obsega problemov ljudi, ki jih v sodelovanju s sofinanciranimi programi organizacij poskuša omejevati, reševati oziroma odpravljati. Prav tako sem prepričan, da vsi ti izvajalci programov uživajo ugled v širiši javnosti, ki se zaveda pomena delovanja nevladnih organizacij in do njih ni sovražno nastrojena, kar nekateri poskušajo na vsak način doseči za svoje lastne ozke politične cilje.
Ob razvojnem pospešku, ki ga doživlja Maribor, je potrebno imeti v mislih dejstvo, da med nami živijo ljudje, ki jim vsi doseženi razvojni rezultati zadnjih let niso izboljšali njihovega življenja ali odpravili njihovih težav. Bleščeče fasade in prenovljene ulice in trgi nas ne smejo zaslepiti v prepričanju, da je vsem, ki živimo v mestu dobro in so sreča ter blagostanje enakomerno razporejeni. Vidne in skrite revščine je preveč, da bi lahko blaženje posledic prepustili zgolj nesebičnemu in strokovnemu delu javnih in nevladnih služb oz. organizacij, probleme je potrebno obravnavati sistemsko, iskati ustrezne rešitve, ki odpravljajo njihove vzroke. Ker pa, kot vemo in o tem pričajo poročila, ki jih o svojem delu pripravljajo socialno varstvene organizacije, že tako veliko število pomoči potrebnih še naprej narašča, je potrebno iskati rešitve, ki organizacijam omogočajo, da lahko zagotovijo kar največjemu številu ljudi potrebno pomoč.
Mestna občina Maribor in podravska regija se nahajata v času priprave dokumentov za črpanje evropskih kohezijskih sredstev. Na mizi so velike infrastrukturne zgodbe, ki naj v prihodnjem obdobju predstavljajo priložnost za razvojni preboj regije in Maribora kot njegovega središča. Se pa v teh razvojnih načrtih žal ne najde čas za premislek o razvoju področij, ki so prav tako del družbene strukture in kako zagotavljati boljše pogoje za delovanje organizacij, ki blažijo posledice, včasih tudi hitrih razvojnih premikov, ki nekatere posameznike in skupine pustijo ob strani. Če se vedno najdejo sredstva za financiranje novih in novih poslovnih con, se po drugi strani ne pogovarjamo o vlaganjih v infrastrukturo, ki bi zagotavljala izboljšan dostop do socialno varstvenih programov, tj. več in kakovostnejših nastanitev, več in boljših prostorov za druženje in izvajanje terapevtskih programov itd.
Morda pa je še čas, da razmislimo tudi o tem in poiščemo možnosti za zagotovitev boljših pogojev za zagotavljanje programov pomoči in s tem prispevamo k uravnoteženemu razvoju na vseh družbenih in ekonomskih področjih in boljše življenje za vse. Potem bodo tudi prenovljene ulice in trgi dobili svoj pomen. Zakaj pa na primer nedokončana stavba, ki že leta kazi izgled središča mesta ne bi mogla postati domovanje socialno varstvenih programov?
Bojan Golčar
Regionalno stičišče NVO Podravja