Sovražni govor na spletu kot gorivo za zločine v resničnem življenju

 

Četudi sta si sovražni govor in zločin iz sovraštva v pravnem pogledu dve različni dejanji, pa se zadnja leta nakazujejo močne vzročne povezave, ki jih dokazujejo številne empirične raziskave. V slovenski zakonodaji sovražni govor obravnava 297. člen kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), po katerem je sovražni govor kazniv v primeru, če lahko vodi do motenja ali ogrozitve javnega redu in miru.  Državni zbor je januarja 2023 sprejel novelo KZ-1, kjer bo z novim, tretjim odstavkom 49. člena zločin iz sovraštva postal obteževalna okoliščina za storjene zločine. Če bo torej storilec zoper posameznika ali skupino zagrešil kaznivo dejanje (grožnje, napad, umor, premoženjska škoda …), ki temelji na predsodkih in sovraštvu do žrtve zaradi njenih osebnih okoliščin (barva kože, spolna usmerjenost, veroizpoved ipd.), bo za storilca predvidena večja kazen.

»Posledice takih kaznivih dejanj presegajo konkretno žrtev, saj storitev kaznivega dejanja s takim nagibom lahko povzroči občutek ogroženosti in napetost v celotni skupnosti,« je ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan pojasnila na svojem Twitter računu ob uvedbi novele KZ-1 leta 2022.

Vendar občutka ogroženosti in napetosti v celotni skupnosti ne povzročajo le zločini iz sovraštva. Tovrstne posledice ima tudi vztrajen sovražni govor, za katerega se je na podlagi številnih študij izkazalo, da lahko posredno vodi do zločinov iz sovraštva. Raziskave, ki potrjujejo vzročno-posledično povezavo med sovražnim govorom in zločini iz sovraštva, je v svojem letnem poročilu leta 2019 potrdila tudi Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI).

Protibegunska retorika na Facebooku kot izvor številnih napadov na begunce

Danielle Keats Citron in Helen L. Norton sta leta 2011 v raziskavi Intermediaries and Hate Speech: Fostering Digital Citizenship for our Information Age ugotovili, da lahko sovražni govor v svoji najbolj agresivni obliki spodbuja – in s tem vodi – do zlorabe, nadlegovanja ali žaljivega vedenja, vključno s fizičnim nasiljem.

Leta 2018 je bila objavljena raziskava z naslovom “Fanning the Flames of Hate: Social Media and Hate Crime” Karstena Müllerja in Carla Schwarza z Univerze v Warwicku. Raziskava obravnava povezavo med sovražnim govorom na spletu in pojavom zločinov iz sovraštva v Nemčiji. Natančneje, avtorja sta razkrila močno povezavo med skrajno desničarskimi, protibegunskimi izjavami na Facebook strani nemške populistične stranke “Alternative für Deutschland” (Alternativa za Nemčijo, AfD) in jih primerjala s statističnimi podatki o protibegunskih incidentih, ki so jih zbrale lokalne zagovorniške skupine. Ugotovili so, da se kazniva dejanja iz sovraštva proti beguncem nesorazmerno povečajo na območjih z večjo uporabo Facebooka. Konkretno, na štiri protibegunske objave na Facebooku se zgodi en protibegunski zločin (požigi, napadi).

/Okvir/ Še bolj preseneča dejstvo, da ko so proučevana mesta doživela izpad interneta, ni bilo več porasta zločinov iz sovraštva proti beguncem. Študija ne trdi, da so družbeni mediji neposredno odgovorni za zločine iz sovraštva, temveč delujejo kot mehanizem za širjenje sovražnih čustev.

Streljanje v mošeji v Christchurchu

Vzročna zveza med sovražnim govorom na spletu in zločini iz sovraštva v resničnem življenju še nikoli ni bila tako očitna kot v primeru množičnega streljanja v Christchurchu 15. marca 2019, ko je umrlo 50 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Na nekdanji zloglasni spletni strani »8chan« je strelec zapisal, da je “čas, da nehamo objavljati sranja in da je čas, da se resnično potrudimo”, kar namiguje, da je bil napad podaljšek njegove spletne dejavnosti; poskus, da bi spletno sovraštvo spremenil v nasilje v resničnem svetu. Ko je svoje načrte uresničil, so ga pohvalili številni drugi člani spletne strani.

Vzorec se je ponovil tudi v primeru drugih incidentov. Storilci nekaterih prejšnjih množičnih umorov, predvsem v Severni Ameriki (mošeja v Quebecu leta 2017; sinagoga v Pittsburghu leta 2018; Isla Vista v Kaliforniji leta 2014) so svoje motive delili tudi na spletnih forumih, kot so 4chan, Gab ali Incel oglasne deske, ki promovirajo celibat in širijo ideologijo sovražnosti do žensk.

Vzročno povezavo med sovražnim govorom z zločini iz sovraštva so dokazali tudi akademiki v okvirju HateLab vozlišča pod okriljem Univerze v Cardiffu. Študija je leta 2019 pokazala, da lahko razširjenost sovražnega govora na spletu povzroči povečanje števila fizičnih zločinov proti manjšinam v Londonu. Akademiki so v okviru študije med letoma 2013 in 2014 zbrali podatke o primerih sovražnega govora z družbenega omrežja Twitter (294.361 primerov) in jih povezali s podatki o dejanskih zločinih iz sovraštva, ki jih je posredovala policija (6.572 primerov).  Ugotovili so, da se z večanjem števila sovražnih »tvitov«, ustvarjenih na enem območju, poveča tudi število zločinov iz sovraštva na istem območju.

Na podlagi študije so akademiki s pomočjo umetne inteligence razvili algoritem, ki bo odslej policiji pomagal preprečiti zločine proti manjšinam, še preden se zgodijo.

Viri:

European Commission against Racism and Intolerance (Ecri). (2020). Annual report on Ecri’s Activities covering the period from 1 January to 31 December 2019. Pridobljeno na https://rm.coe.int/ecri-annual-report-2019/16809ca3e1

1. Z. (2023). Odbor za pravosodje podprl strožje kaznovanje zločinov iz sovraštva. Rtvslo.si. https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-za-pravosodje-podprl-strozje-kaznovanje-zlocinov-iz-sovrastva/653948

Keats, C. D., in Norton, L. H. (2011). Intermediaries and Hate Speech: Fostering Digital Citizenship for our Information Age. 91 Boston University Law Review 1435. Pridobljeno na: https://scholarship.law.bu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1615&context=faculty_scholarship

Sommer, L. (2019). How hate spreads on social media: Christchurch terrorist attack. Stayhipp.com. Pridobljeno na: https://stayhipp.com/news/how-hate-spreads-on-social-media-christchurch-terrorist-attack/