Čas volitev v Evropski parlament se neustavljivo bliža – spomnimo, v Sloveniji bodo volitve v Evropski parlament potekale v nedeljo, 9. junija 2024. Voliti bo mogoče tudi predčasno, in sicer od torka do vključno četrtka pred volilno nedeljo, torej od 4. do 6. junija 2024. Ker bomo volivci v Sloveniji tokrat izvolili 9 poslancev Evropskega parlamenta, smo vse stranke, ki so potrdile udeležbo na volitvah, povprašali o njihovih nazorih glede sovražnega govora. Slovenski poslanci v petletnem mandatu skupaj s poslanci drugih članic Evropske unije sprejemajo odločitve, ki imajo pomembne posledice tako za državo Slovenijo kot njene državljane. Zato menimo, da je njihov vidik sovražnega govora in morebitna umestitev te tematike v programsko shemo sleherne stranke nadvse pomemben faktor.
Kaj o sovražnem govoru porečejo v stranki Resni.ca?
Ker smo kontaktirali 10 strank, bomo do pričetka volitev postopoma objavljali njihove odgovore. Tokrat prilagamo odgovor stranke Resni.ca, ki je na naša vprašanja odgovorila v imenu vseh kandidatov skupaj.
- Boste ob morebitni izvolitvi v novem obdobju Evropskega parlamenta v zvezi s sovražnim govorom podali kakšne željene smernice?
Kot poslanci Evropskega parlamenta se bomo zavzemali za jasnejšo definicijo »sovražnega govora«, ki bo preprečevala njegovo uporabo za omejevanje svobode govora. Obenem bomo zagotovili, da zakonodaja ostro nasprotuje in učinkovito preprečuje vsakršno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti.
- Menite, da lahko sovražni govor (ki sicer bazira na predsodkih in diskriminaciji) vpliva na empatijo, pristranskost in odločitve, zlasti, kadar zadeva ranljive skupine (Romi, invalidi, begunci …)?
Nedvomno sovražni govor lahko negativno vpliva na empatijo do ranljivih skupin in spodbuja pristranskost. Zato je ključnega pomena, da zakonodaja in družbene norme ostro nasprotujejo sovraštvu, nasilju in nestrpnosti ter obenem varujejo svobodo izražanja brez spodbujanja negativnih predsodkov.
- Ali programska shema vaše stranke za evropske volitve posredno ali neposredno prišteva tudi problematiko sovražnega govora, vključno s pravnimi vidiki, ki veljajo v Republiki Sloveniji, glede na 297. člen Kazenskega zakonika?
Naša programska shema obravnava sovražni govor z vidika strogega nasprotovanja sovraštvu, nasilju in nestrpnosti, hkrati pa zagovarja jasnejše in bolj določne zakonske definicije, ki preprečujejo zlorabo zakona za politično cenzuro.
- Kakšna so vaša priporočila glede ustreznosti slovenske zakonodaje, natančneje glede kazenske obravnave sovražnega govora? Bi kaj spremenili/dodali?
Priporočamo revizijo slovenske zakonodaje, da se strogo opredeli, kaj sovražni govor je, in zagotovi, da zakonodaja resnično preprečuje spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti, ne da bi to omejevalo svobodo izražanja. Zakonodaja mora biti jasna in nedvoumna, da resnično ščiti posameznike pred sovraštvom.
- Kakšna so vaša priporočila glede ustreznosti oz. ustrezne uvedbe enotne EU zakonodaje, natančneje glede kazenske obravnave sovražnega govora?
Priporočamo, da se pri oblikovanju enotne EU zakonodaje o sovražnem govoru upoštevajo kulturne razlike med državami članicami in se zagotovi, da zakonodaja strogo preprečuje vsako spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Vsaka regulacija mora biti uravnotežena tako, da ščiti posameznike, a hkrati ne omejuje temeljnih svoboščin.
Projekt Bodimo prijazni je financiran s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.