Čas volitev v Evropski parlament se neustavljivo bliža – spomnimo, v Sloveniji bodo volitve v Evropski parlament potekale v nedeljo, 9. junija 2024. Voliti bo mogoče tudi predčasno, in sicer od torka do vključno četrtka pred volilno nedeljo, torej od 4. do 6. junija 2024. Ker bomo volivci v Sloveniji tokrat izvolili 9 poslancev Evropskega parlamenta, smo stranke, ki so napovedale udeležbo na evropskih volitvah, povprašali o nihovih nazorih glede sovražnega govora. Slovenski poslanci v petletnem mandatu skupaj s poslanci drugih članic Evropske unije sprejemajo odločitve, ki imajo pomembne posledice tako za državo Slovenijo kot njene državljane. Zato menimo, da je njihov vidik sovražnega govora in morebitna umestitev v programsko shemo sleherne stranke nadvse pomemben faktor.
Nanje smo se obrnili z naslednjimi vprašanji:
- Boste ob morebitni izvolitvi v novem obdobju Evropskega parlamenta v zvezi s sovražnim govorom podali kakšne željene smernice?
- Menite, da lahko sovražni govor (ki sicer bazira na predsodkih in diskriminaciji) vpliva na empatijo, pristranskost in odločitve, zlasti, kadar zadeva ranljive skupine (Romi, invalidi, begunci …)?
- Ali programska shema vaše stranke za evropske volitve posredno ali neposredno prišteva tudi problematiko sovražnega govora, vključno s pravnimi vidiki, ki veljajo v Republiki Sloveniji, glede na 297. člen Kazenskega zakonika?
- Kakšna so vaša priporočila glede ustreznosti slovenske zakonodaje, natančneje glede kazenske obravnave sovražnega govora? Bi kaj spremenili/dodali?
- Kakšna so vaša priporočila glede ustreznosti oz. ustrezne uvedbe enotne EU zakonodaje, natančneje glede kazenske obravnave sovražnega govora?
- Glede na to, da je prav na podlagi sovražnega govora v preteklosti prišlo do vojn in genocida, je na mestu vprašanje stališča vaše stranke, kaj je za vas dopustna meja sovraštva in kje je treba narediti rez.
Ker smo kontaktirali 10 strank, bomo do pričetka volitev postopoma objavljali njihove odgovore. Tokrat vam predstavljamo odgovor stranke Vesna – zelena stranka, ki je svojo kandidatno listo predstavila 8. aprila. Njihov odgovor objavljamo v celoti.
EU bi morala uporabiti svoje pristojnosti za to, da se posebej škodljive oblike sovražnega govora obravnavajo kot kazniva dejanja EU z minimalnimi pravili glede njihove opredelitve in povezanih sankcij. Želimo podpreti platforme, organizacije civilne družbe in medijske pobude, ki spodbujajo medijsko pismenost in strategije proti sovraštvu.
Sovražni govor, ki temelji na predsodkih in diskriminaciji, močno vpliva na empatijo, pristranskost in odločitve, še posebej kadar so tarče tega govora ranljive skupine, kot so Romi, invalidi, begunci in drugi. Takšna oblika komunikacije ne le zmanjšuje sposobnost družbe, da se vživi v izkušnje in čustva teh skupin, temveč tudi krepi in legitimira obstoječe predsodke, kar lahko vodi do institucionalizirane diskriminacije in neenakosti.
Poleg tega sovražni govor lahko neposredno vpliva na odločitve, ki se sprejemajo na različnih ravneh — od individualnih interakcij do oblikovanja politik. Ko se sovražni govor tolerira ali ne obravnava ustrezno, to sporoča, da je določena raven diskriminacije sprejemljiva, kar lahko privede do odločitev, ki še dodatno marginalizirajo ranljive skupine. Zato je ključno, da družba aktivno zavrača sovražni govor in se zavzema za okolje, ki spodbuja spoštovanje, razumevanje in enakost za vse posameznike, ne glede na njihov izvor, stanje ali identiteto.
Naše stališče je jasno in nedvoumno: ničelna toleranca do sovražnega govora. Zgodovina nas uči, da sovražni govor ni le izraz nestrpnosti, ampak pogosto tudi predhodnik nasilja, vojn in genocida. Verjamemo, da ni dopustne meje za sovražni govor, in zavzemamo se za njegovo popolno odstranitev iz javnega diskurza.
Naša dolžnost je, da prepoznavamo in aktivno nasprotujemo vsem oblikam sovražnega govora, ne glede na to, ali se pojavlja v politiki, medijih ali vsakdanjih interakcijah. To zahteva jasne zakonodajne okvire, ki ne samo da kaznujejo sovražni govor, temveč tudi spodbujajo vzgojo in izobraževanje o medkulturnem spoštovanju in empatiji.
Rez moramo narediti tam, kjer se sovražni govor začne. To pomeni, da moramo vzpostaviti mehanizme za hitro identifikacijo, prijavo in ukrepanje proti sovražnim izjavam, hkrati pa krepiti naše institucije, da bodo sposobne učinkovito delovati proti širjenju nestrpnosti. Prav tako moramo delovati preventivno in vlagati v programe, ki spodbujajo dialog in razumevanje med različnimi skupinami v družbi.
Prispevek je nastal v okviru projekta Bodimo prijazni. Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.